Malcolm X je bil afroameriški politični aktivist, človek, ki se je posmehoval tako Martinu Luthru Kingu kot J. F. Kennedyju, ob čigar atentatu decembra 1963 je dejal: »Kokoši pridejo prenočit domov.« Oziroma po slovensko: »Kar seješ, to žanješ.« Dve leti zatem oziroma 21. februarja 1965 je bil ubit tudi sam. Bil je najbolj javno izpostavljena figura versko-političnega gibanja Narod islama in radikalni zagovornik stališča, da je integracija temnopoltih Američanov zgrešen cilj, ampak da je prava pot separacija. Odcepitev od belcev in samoorganizacija v črnskih rasno čistih skupnostih. Belopolte ljudi je razumel kot a priori zle. Za takšno vlogo glasnika črne višje rasnosti ga je narava idealno obdarila. Visok 192 centimetrov, slok, privlačen, moden, stilsko dovršen, bivši kriminalec in zapornik, ki je postal intelektualec in politično relevantna figura, ob čemer je premogel še popzvezdniški moment.
Priimek zamenjal v zaporu
Rodil se je leta 1925 kot Malcolm Little, in to staršem, ki so že bili del panafrikanističnega gibanja, kot ga je politično institucionalno zastavil jamajški poslovnež in utemeljitelj Marcus Garvey. Malcolmova mati Louise je bila Garveyjeva tajnica, kar je pomenilo tudi politično izpostavljenost. Družina Little je postala tarča tako kukluksklana kot drugih belih supremacistov, kot so bili črna legija. Slednji so jim leta 1929 požgali hišo in leta 1931 je očeta Earla v čudni nesreči do smrti povozil tramvaj.
Srednjo šolo je Malcolm opustil pri 15 letih, potem ko mu je profesor rekel, da je njegova ambicija postati pravnik za temnopoltega nerealna oziroma pretirana. V nadaljevanju se je preživljal na številne načine, vključno s prostituiranjem in vlamljanjem, zaradi česar si je prislužil sedemletno zaporno kazen. V zaporu se je seznanil z delovanjem Naroda islama, ki ga je vodil Elijah Muhammad, s katerim je vzpostavil stik. V zaporu je tudi zamenjal svoj suženjski priimek Little z X, kot nadomestek za neznano predsuženjsko ime.
Leta 1952 je prišel iz zapora in nemudoma postal Muhammadova desna roka. V naslednjih desetih letih je prišel do statusa vabljenca na zasedanje Organizacije združenih narodov. A vrste Naroda islama je marca 1964 zapustil. Na političnoideološki ravni sta se z Muhammadom razhajala pri videnju uporabe nasilja. Malcolm X je bil za uporabo vseh sredstev, Muhammad ne.
Prikriti dokazi
V ozadju so bili tudi drugi spori. Malcom je o Muhammadu izpeljal notranjo preiskavo o njegovih domnevnih spolnih zlorabah mladoletnih članic gibanja in potrdil govorice. Po izstopu je ustanovil Organizacijo afroameriške enotnosti in prav na njenem zborovanju so ga ubili trije atentatorji. Vsi so bili prepoznani kot člani Naroda islama in vsi trije so bili tudi obsojeni na dosmrtne zaporne kazni. A glavni obtoženec Thomas Hagan je že tedaj trdil, da druga dva, Norman 3X Butler in Thomas 15X Johnson, nista bila soudeležena, in sredi osemdesetih so bili vsi pogojno izpuščeni, nato je obnovljena preiskava leta 2021 pokazala, da sta FBI in newyorška policija na sojenju prikrila dokaze.
Po osnovni teoriji naj bi bil naročnik uboja Elijah Muhammad ali pač glavni tajnik John Ali, ki je bil prepoznan kot notranji ovaduh FBI in ga je Malcolm X razumel kot glavnega zdraharja znotraj gibanja. A neposredne povezave niso bile nikdar dokazane. Morda še bodo. Konec minulega leta je družina Malcolma X vložila sto milijonov dolarjev vredno civilno tožbo zoper newyorško policijo, CIA in FBI, češ da so sodelovale pri atentatu. Domnevno tako, da so na shodu, na katerem je bil Malcom X ubit, namerno opustili varovanje.
