Na rdečih preprogah, premierah, modnih revijah in drugih dogodkih so običajno najprej pod drobnogledom obleke. Kdo je podpisal večerno toaleto, kakšni so čevlji, katera torbica dopolnjuje videz in koliko je vreden nakit? Toda obstajajo ženske, pri katerih se pogled ustavi precej višje – na očalih. Ne zato, ker bi jih želele skriti, ampak ravno nasprotno. Okvirji so postali njihov podpis, skoraj tako prepoznaven kot obraz sam. Veliki, okrogli, oglati, barviti, beli, črni, posuti z okrasjem ali celo nošeni po dva para hkrati – pri njih očala niso nujno podrejena obrazu. Obraz se mora včasih prilagoditi očalom.
In če obstaja ženska, ki je dokazala, da lahko ekstravagantni okvirji postanejo globalno prepoznaven modni simbol, je bila to Iris Apfel.
Iris Apfel: večje je bilo skoraj vedno boljše
Ameriška podjetnica, notranja oblikovalka in modna ikona Iris Apfel je svoj videz zgradila na pravilu, da je pri dodatkih več pogosto tudi bolje. Ogromna očala, nanizane zapestnice, masivne ogrlice, barve, vzorci in nepričakovane kombinacije so postali njen zaščitni znak. Če bi iz njenega videza odstranili velika okrogla črna očala, bi skoraj nekaj manjkalo.
Rodila se je v newyorškem Queensu in se sprva uveljavila predvsem kot notranja oblikovalka. Z možem Carlom Apflom je vodila tekstilno podjetje Old World Weavers, njeno delo pa jo je pripeljalo tudi v Belo hišo, kjer je sodelovala pri projektih notranje opreme v času več ameriških predsednikov.
Toda svetovna modna zvezda je postala šele v letih, ko večina ljudi že dolgo ne razmišlja več o začetku nove kariere. Leta 2005, ko je bila stara 84 let, je Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku posvetil razstavo njenim oblačilom in modnim dodatkom. Nenadoma je ženska z velikanskimi očali, ki je desetletja zbirala nenavadne kose, postala globalna modna ikona.
Zanimivo je, da je izrazite okvirje zbirala že, preden jih je zares potrebovala. Privlačili so jo kot predmeti, kot oblikovanje in kot možnost spreminjanja obraza. Iskala jih je na bolšjih sejmih in v trgovinah ter jih uporabljala podobno kot nakit.
Pri 97 letih je podpisala pogodbo z manekensko agencijo, njene fotografije pa so se pojavljale v modnih kampanjah še globoko v starosti. Ko je marca 2024 umrla v 102. letu, za seboj ni pustila le izjemne zbirke oblačil in dodatkov, ampak tudi jasno sporočilo: slog nima roka trajanja.
Od dveh parov hkrati do legendarnih belih okvirjev
Toda Iris Apfel ni bila edina, ki je razumela moč očal. Ameriška skladateljica Laura Karpman je šla še korak dlje. Znana je po tem, da se v javnosti pojavlja z dvema paroma očal hkrati – pogosto so ena bela, druga črna. Kar bi bilo pri kom drugem videti kot nenavadna domislica, je pri njej postalo del osebne podobe.
Svojevrstna zbirateljica je bila tudi Joy Venturini Bianchi, ena najbolj prepoznavnih modnih osebnosti San Francisca. V svojem domu naj bi imela predal s približno stotimi pari okvirjev, med njimi številne znamke Gucci. Posebej rada je nosila velika črna očala, ki so bila vse prej kot neopazna. Zanje je menila, da spodbujajo komunikacijo – ljudje so jih opazili, komentirali in pogovor se je začel.
Očala so bila zaščitni znak tudi italijanske filmske režiserke Line Wertmüller. Njeni beli okvirji so bili tako prepoznavni, da so postali skoraj neločljivi del njene javne podobe. Režiserka, ki se je zapisala v zgodovino tudi kot prva ženska, nominirana za oskarja za najboljšo režijo, je dokazovala, da lahko en sam premišljeno izbran dodatek desetletja gradi vizualno identiteto.
Še bolj teatralno različico očal je predstavljala Dame Edna Everage, izmišljeni lik avstralskega komika Barryja Humphriesa. Vijolični lasje, bleščeče obleke in velikanski metuljasti okvirji, pogosto okrašeni z bleščicami in draguljem podobnimi dodatki, so bili nepogrešljivi elementi lika. Očala tu niso bila več modni dodatek, ampak kostum, maska in karikatura glamurja obenem.
Prav v tem je ena od skrivnosti izrazitih okvirjev. Človeka lahko spremenijo že v nekaj sekundah. Ozek črn okvir lahko obrazu doda resnost, debel geometrijski okvir ustvarjalnost, velik okrogel model ekscentričnost, živahna barva pa igrivost. Očala tako postanejo eden redkih dodatkov, ki jih nosimo neposredno na obrazu in zato v veliki meri določajo, kako nas vidijo drugi.
Očala kot manifest osebnosti
Med umetnicami, ki se ne bojijo velikih in nenavadnih okvirjev, je tudi Nona Hendryx, nekdanja članica skupine Labelle. Njen slog je že desetletja izrazito avantgarden, zato klasična in neopazna očala skoraj ne bi sodila vanj. Futuristični kosi, močne barve, nenavadne silhuete in ekscentrični okvirji skupaj ustvarjajo podobo umetnice, ki mode ne razume kot sledenje pravilom, ampak kot podaljšek ustvarjalnosti.
Podobno velja za britansko igralko in komičarko Su Pollard, ki slovi po živahnih barvah, nenavadnih pričeskah in očalih drznih geometrijskih oblik. Njena očala niso nikoli naključna. So del celotnega vizualnega nastopa, v katerem je prostora za minimalizem zelo malo.
Na nekoliko bolj umirjen način so očala del prepoznavnega videza tudi številnih hollywoodskih igralk. Meryl Streep pogosto izbira elegantne temnejše okvirje, ki so dovolj izraziti, da jih opazimo, vendar ne tekmujejo z njenim obrazom. Shirley MacLaine se je skozi leta pojavljala v različnih drznejših modelih, Candice Bergen pa je posegala tako po klasičnih kot nekoliko bolj geometrijskih oblikah.
Skupno vsem je razumevanje, da očal ni treba skrivati. Še več – zakaj bi skušali prikriti nekaj, kar nosimo sredi obraza? Dolga leta je namreč veljalo, da morajo biti korekcijska očala čim bolj neopazna. Tanki kovinski okvirji, nevtralne barve in modeli brez izrazite osebnosti so bili namenjeni temu, da bi se skoraj zlili z obrazom. Maksimalistični pristop razmišlja popolnoma drugače: če so očala že na obrazu, naj se jih vidi. Velik okvir lahko tako opravi podobno nalogo kot rdeča šminka, nenavadna pričeska ali mogočna ogrlica. Še preden opazimo obleko, že pove nekaj o človeku, ki ga nosi. Prav Iris Apfel je to filozofijo pripeljala do skrajnosti in iz nje naredila umetnost. Njena očala niso bila namenjena skrivanju starosti, gub ali obraza. Nasprotno, opozarjala so nanj. V času, ko modna industrija še vedno pogosto časti mladost in popolnost, je starejša ženska z velikanskimi črnimi okvirji postala ena najbolj fotografiranih modnih osebnosti na svetu.
