Mlajši člani planinskih društev iz vseh vetrov Slovenije se vsako leto udeležujejo tekmovanja Mladina in gore, kjer skupaj z izkušenimi mentorji spoznavajo veščine in nabirajo izkušnje, ki so pomembne za vsakega planinca. Letošnje tekmovanje, ki ga je gostila OŠ Pirniče, so organizirali Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija PZS, Planinsko društvo Medvode, Osnovna šola Pirniče in Zavod za šport RS Planica. Mladi nadobudneži so se preizkusili v teoretičnem delu, kjer so morali denimo vedeti, kako ponoči prepoznamo zvezdo severnico, kdo je bil alpinist Valentin Stanič, kako nastanejo grbinasti travniki ali kako prepoznati snežno slepoto. Izkazati so se morali tudi v bolj praktičnih zadevah, kot je pravilna namestitev cepina na nahrbtnik ali kako si pravilno nadeti plezalni pas, vpeti samovarovalni komplet in vplesti bičev vozel. Pokal in medalje v zlatem lesku so si drugič zapored prislužile učenke šole gostiteljice, ki so članice PD Medvode in so se v okviru tekmovanja nadele ime 'Planinske brihte'. »Tekmovanje Mladina in gore se mi zdi pomembno, ker dekleta na njem pridobijo praktično znanje, ki ga lahko uporabijo v gorah. Da bodo lahko šle same oz. zdaj še z družino v gore, se znašle in znale poskrbeti za varnost, morda pa bodo želele znanje nadgraditi tudi v alpinističnem odseku ali kot planinske vodnice,« je povedala Mojca Resnik, njihova mentorica.
Drugo mesto so si prislužili člani PD Dobrovlje Braslovče ali 'Neustrašni', na tretjem pa so pristali člani PD Srednja vas v Bohinju ali 'Cesarski lovci'. Devetič zapored so se s svojim znanjem pokazali tudi srednješolci. Prvo in drugo mesto sta si razdelili skupini iz PD Litija, tretje pa skupina iz PD Idrija.
Skriti gost legendarnih višav
Organizatorji so na dogodek pripeljali skritega gosta, za katerega se je izkazalo, da je to slovenski alpinist, planinski vodnik, gorski reševalec, športni pedagog in pisatelj Viki Grošelj, ki se lahko pohvali z največ preplezanimi osemtisočaki. Prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov, je bil svojčas tudi športni pedagog na OŠ Pirniče. Zbranim je najprej orisal, v kako pomembnem planinskem okolišu se nahajajo, ob Šmarni gori, ki je nekakšna hišna gora Ljubljančanov, ob vznožju katere je bil rojen Jakob Aljaž, in nedaleč od plezališča Turnc, kjer se je začel razvijati vrhunski slovenski alpinizem. »Sam sem potem ko sem končal študij na visoki šoli za telesno kulturo, sem se zaposlil prav v tej šoli in v tej telovadnici preživel 37 let. Zato mi je tu tako domače. Najlepše od vsega pa je, da sem se vsako jutro vozil iz mojih rodnih Guncelj tamle čez Savo v Pirniče, do Turnca, kamor sem šel zjutraj malo poplezat in potem dalje. Bila je sanjska pot do moje službe,« je planinski mladeži povedal Grošelj, eno največjih imen slovenskega in svetovnega alpinizma, ki je veliko svojega alpinističnih podvigov doživel v Himalaji.
Gore moraš imeti rad
Vsakemu udeležencu je Viki Grošelj podaril angleški izvod svoje knjige Krona Slovenije rekoč, da se morajo naučiti vsaj kakšnega jezika, saj jim bo to olajšalo pot v gore in skozi življenje. Na vprašanje, če je vedel vse odgovore, ki so jih morali poznati tekmovalci, je odgovoril: »Na večino sem znal odgovoriti. Najbolj me je pa zbegalo vprašanje, kako se imenuje nagrada za najvišje priznanje Mladinske komisije PZS. Nihče ne ve vsega, zato se pridno učite še naprej,« jim je velel izkušeni alpinist.
Deklice iz PD Medvode, ki so drugič zapored zmagale, so povedale, da so jim v planinah najbolj všeč lepi razgledi, druženje, živali in mir. »Biti moraš navdušen za hojo v hribe, ker se k temu ne moreš kar prisiliti,« je povedala Manja Goslar, njena sotekmovalka Viktoria Ana Šušteršič pa je temu dodala: »Dobro moraš biti pripravljen in dobro poznati svoje telo, ker največ nesreč se ne zgodi zaradi drugih dejavnikov, temveč zaradi tebe Če pa si pripravljen na nesrečo, lahko tudi nesrečo preživiš.«
