Medtem ko svet obeležuje 80. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki ga je Rdeča armada dosegla 27. januarja 1945, se lahko spomnimo tudi pretresljive zgodbe o tem, kako so kasneje našli in prijeli nekdanjega poveljnika tega taborišča, zloglasnega Rudolfa Hössa (tudi Höß). Ta je namreč pobegnil in kaj lahko bi se izmaknil roki pravice, če ne bi bilo mladega Juda Hannsa Alexandra.
Pozno zvečer, 11. marca 1946, se je 28-letni Alexander, oblečen v britansko uniformo, približal skednju na kmetiji pri Flensburgu. Pred nekaj leti je bil še Nemec, a je kot Jud moral pobegniti pred nacisti. Zdaj se je vrnil – kot član britanske preiskovalne skupine za vojne zločine. »Odprite!« je zaklical Alexander. Moški v skednju se je prebudil iz spanca in, ko je odprl vrata, mu je neznanec takoj pritisnil pištolo v usta. Tako je želel preprečiti, da bi zaužil strup. Mnogi nacisti, ki so jih iskali, so namreč storili prav to.
Höss pri sebi ni imel cianidne kapsule, zato je Alexander preveril njegove dokumente. Predstavil se mu je kot Franz Lang, kar pa ga ni prepričalo – še en tipičen način, s katerim so se nekdanji pripadniki SS želeli izogniti kazni. Alexander je že sumil, da gre za nekdanjega poveljnika Auschwitza.
Poskušal je najti značilno SS-tetovažo krvne skupine, a je ni bilo. Nato je opazil Hössov poročni prstan. »Daj ga sem, če ne ti odrežem prst,« mu je, kot je kasneje pripovedoval, zagrozil Alexander. V prstanu sta bili vgravirani imeni »Rudolf« in »Hedwig«, kar je dokončno potrdilo sum.
Beg na sever
Nekateri nacistični zločinci so pred zavezniki bežali v Južno Ameriko, drugi so se umaknili proti severu. Rudolf Höss se je z ženo in petimi otroki odločil za slednjo pot. Družino je pripeljal skoraj do meje z Dansko, v St. Michaelisdonn, kjer je živel brat njegove žene, nato pa so nadaljevali pot. Höss je sprva še vedno upal na »končno zmago« nacizma. Blizu Flensburga je ponovno srečal Heinricha Himmlerja, glavnega arhitekta holokavsta in svojega nekdanjega podpornika. Kasneje je Höss zapisal, da je bil Himmler dobre volje, čeprav je vojna očitno propadala. »In to medtem, ko se je naš svet podrl,« je navedel Höss.
Prijatelji so mu uredili osebno izkaznico umrlega mornarja z imenom Franz Lang. S tem lažnim imenom se je odpravil na otok Sylt in se tam vpisal v pomorsko šolo. 8. maja 1945 je Nemčija kapitulirala. Nekaj dni kasneje je Höss prek radia izvedel za Himmlerjevo smrt; pri Lüneburgu je padel v roke Britancem in se ubil s ciankalijevo kapsulo. Höss je bil tedaj pod lažnim imenom interniran, a ker je trdil, da ima izkušnje s kmetijstvom, so mu dovolili oditi. Urad za zaposlovanje ga je napotil na delo na kmetiji Hansen-Hof v Gottrupelu, kamor je prispel 5. julija 1945.
Lov se začne
Pomembno sled so našli v prestreženem pismu Hössove žene Hedwig, ki je, kot so domnevali, poznala možev nov naslov. Vojaška policija jo je prijela, zaslišal jo je Alexander, vendar je molčala. Odšel je tudi v St. Michaelisdonn in tam zaslišal otroke. Tudi ti so trdili, da ne vedo, kje je njihov oče. Alexander je najstarejšega sina Klausa odpeljal v zapor k materi, toda kljub temu ni hotela izdati moževega bivališča, prav tako sin ni spregovoril. V znak protesta sta začela celo gladovno stavko.
Ker se žena ni zlomila, je Alexander stopnjeval pritisk. Ko je mimo zgradbe z glasnim truščem peljala lokomotiva, je nenadoma vdrl v njeno celico in ji zagrozil, da bo, če ne izda moževega skrivališča, njenega sina poslal v Sibirijo. Dal ji je deset minut, list papirja in pisalo, nato odšel. Ko se je vrnil, je na papirju našel zapisano ime in naslov, ki ju je Höss uporabljal.
Še istega dne se je Alexander skupaj s 25 oboroženimi možmi odpravil v Gottrupel. Po identifikaciji in aretaciji v skednju je Alexander vedel, da tovariši želijo maščevanje nad množičnim morilcem, zato jim je dopustil, da so ga nekaj časa pretepali. Po nekaj minutah je vojaški zdravnik opozoril, da bo, če ne prenehajo, v zapor pripeljal samo še truplo.
Sojenje in konec
Rudolf Höss je kasneje v zaslišanjih podal obsežno priznanje. Že kot mladenič se je pridružil ekstremnim desničarskim skupinam in pozneje nacistični stranki. Leta 1940 mu je Heinrich Himmler naročil, naj v zasedeni Poljski vzpostavi koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je Höss organiziral umor več kot 1,1 milijona ljudi.
Kot priča je Höss nastopil na nürnberških procesih za vojne zločine, nato pa je bil na Poljskem sam postavljen pred sodišče. 16. aprila 1947 so ga obesili na vislice v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz.
