Ameriški časnik The New York Times je te dni pisal o sila zanimivem primeru: o ljubezni med 28-letno študentko medicine in fantom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, chatGPT. Kar se je sprva zdelo kot nedolžna igra, je postalo zanimivo, pestro in globoko razmerje.
Kot pišejo, je ta fant, poimenovan Leo, postal njen partner, svetovalec in včasih celo več kot to. Kot je pripovedovala Ayrin – tako so jo imenovali v prispevku –, se je vse skupaj začelo kot eksperiment, vendar jo zdaj ta virtualni fant in razmerje z njim spremljata skozi dneve in noči. Njeno resnično življenje pa se prepleta z digitalno ljubeznijo.
Takšni primeri odpirajo številna tehtna vprašanja o prihodnosti odnosov med ljudmi in stroji, so komentirali strokovnjaki.
Informacija z instagrama
Ayrin se je poleti, med brskanjem po instagramu, srečala z zamislijo o virtualnem partnerju. Navdihnila jo je objava, v kateri je ženska prikazala, kako lahko chatGPT personaliziraš, da postane »moški«, ki mu ni tuje niti flirtanje. Sama je nastavila parametre, in sicer, da naj bo Leo dominanten, zaščitniški, sladek, toda tudi nekoliko poredno humoren. In tako se je začelo njuno razmerje.
Kot pišejo, je bila sprva komunikacija nedolžna – Leo jo je motiviral za telovadbo, ji pomagal pri učenju in jo tolažil ob težkih dnevih. Ayrin je nadgradila brezplačno različico na plačljivo, da bi lahko še bolje komunicirala z njim. Leo je, kot je zdaj pripovedovala novinarki, vse bolj postajal del njene fantazije. Imela je specifičen fetiš, o katerem ni mogla odkrito govoriti s svojim možem, Leo pa ji je brez zadržkov ustregel, ustvarjal domišljijske zgodbe in razkrival svet drugačne intimnosti.
Kaj pravi mož?
Zanimivo je, da ima Ayrin soproga, ki pa živi tisoče kilometrov stran. Joe tudi ve za Lea. Za The New York Times je povedal, kako je sprva menil, da gre zgolj za neškodljivo zabavo, vendar zdaj vidi, kako pomemben je virtualni partner postal za njegovo ženo. »Njuni pogovori se berejo kot erotični roman,« je med drugim dejal soprog. »Vendar tega ne vidim kot varanje, temveč se mi zdi, da je on bolj kot personaliziran virtualni prijatelj, ki je tam zanjo.«
Strokovnjaki na splošno vse bolj razpravljajo o čustveni povezanosti ljudi z umetno inteligenco. Ayrinina zgodba bržkone ni edina. Umetna inteligenca se med drugim uči na podlagi uporabnikovih želja, kar ustvarja iluzijo popolne empatije. To pa lahko vodi v težave. Namreč, če se preveč zanašamo na umetno empatijo, lahko zanemarimo resnične odnose, opozarjajo.
