No, pa smo že krepko v jesenskem obdobju, ko deževni dnevi pri nas niso več nobena redkost. Toda preden spet tarnate, zakaj se sonca ni videti in zakaj morate spet odpreti dežnik, pomislite, da so na zemeljski obli kraji, kjer je deževno obdobje stalnica. Za primerjavo spodnjih podatkov: v Sloveniji v povprečju na leto pade približno 1500 mm padavin: v Julijskih Alpah več kot 3000, na severovzhodu v Prekmurju pa samo 800 milimetrov dežja na leto. Kje pa pada najbolj vztrajno?
1. Kolumbija, 3240 mm/leto
Država, znani po kokainskih kraljih in strasti do nogometa, je pri dežju brez konkurence. Če malo karikiramo: ko se tam zjutraj zbudite in se, še preden pogledate skozi okno, vprašate, ali danes dežuje, je odgovor na dlani: seveda. V nekaterih kolumbijskih regijah ob Pacifiku dež priškreblja v rednem urniku: dopoldan rahlo pljuskanje, popoldne močna ploha, zvečer pa morda še kakšna epizoda z grmenjem. Na razglednicah za številne turiste bi lahko pisalo: »Pozdrav iz deževne dežele, kjer suhih čevljev ne poznamo.«
2. Sao Tome in Principe, 3200 mm/leto
Ta drobna otoška državica ob ekvatorialni obali Afrike je kot miniaturni tropski raj, ki pa ima z dežjem prav posebno zavezništvo. Tu se vlagi nikoli ne mudi nikamor: jutranja meglica se zdi kot nežna uvodna melodija, popoldanske plohe pa so glavna atrakcija. Čeprav bi obiskovalci radi sonce, jim domačini z nasmehom svetujejo, naj raje prinesejo dober fotoaparat za lovljenje mavric. Dež tu pomeni življenje: zaradi njega džungla eksplodira v zeleno, kakav in kava pa uspevata kot iz učbenika.
3. Tuvalu, 3200 mm/leto
Drobceno verigo atolov sredi Tihega oceana, čeprav je na zemljevidu komajda opazna, narava nikakor ne pozabi. Oceanski vetrovi nosijo vlago in kadar se oblaki odločijo za obisk, to storijo z vso tropsko strastjo. Dež tukaj ni le vreme, je del vsakdana: kokosove palme ga sprejmejo kot staro znanko, otroci pa se veselijo mokrih iger, kot bi bil to najboljši brezplačni vodni park. Dežnik je tu prej okras kot rešitev, saj kaplje z vetrom pogosto pridejo z vseh smeri in ni nobene možnosti, da ne bi bili na koncu mokri – kljub »mareli«.
4. Papua Nova Gvineja, 3142 mm/leto
Papua Nova Gvineja prav tako spada med »mokre prvake« sveta. Padavine se neprestano pojavljajo v mnogih goratih in obmorskih predelih te države. Pojem »suhi čas« tam dobi zelo selektivno interpretacijo, morda le kot enodnevna pavza v deževnem maratonu. Turista pričakajo te razmere že ob vstopu v državo: če nimaš vodoodporne jakne in škornjev, te čaka zelo mokra avantura. V nekaterih vaseh bi lahko snemali reklame za dežnike kot pametne tehnološke pripomočke s sloganom »Vsak dan so temeljito testirani«.
5. Salomonovi otoki, 3028 mm/leto
Salomonovi otoki v Tihem oceanu so prav tako pogosto navedeni med državami, kjer je dež del vsakdana – ne kot izjema, ampak kot stalnica. Če bi deževne kaplje imele glas, bi na Salomonovih otokih organizirale koncert vsak večer. Ko turisti čakajo sončni žarek, lokalci že stokajo: »Spet kaplje!« A v tem je tudi čar: otoki so izjemno zeleni, džungle bogate, vodni tokovi živahni. In čeprav dež tu pogosto kroji urnik, so prebivalci mojstri improvizacije, tako da je vsak kotiček pripravljen v obrambi pred deževno kapljo.
