V Nedeljskem dnevniku že desetletja objavljamo rubriko Kmetijski nasveti. V njej bralci sprašujete, strokovnjak odgovarja. Seveda ne gre samo za »kmetijski« nasvet, pač pa tudi za nasvet za urejanje vrta, rastlin v notranjih prostorih in še marsikaj drugega. Odgovarja in svetuje mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije. Vprašanja lahko pošljete na info@nedeljski.si. Vabljeni.
***
Na listih rdeče pese so se pojavile majhne rjavo-sive pege. Pege se hitro širijo, listi pa se sušijo in odmirajo. Rastline so sicer razvile korene, vendar se bojim, da bo bolezen močno vplivala na pridelek. Za kaj gre in kako naj ukrepam? Sosedje pravijo, da gre za napad hrastove čipkarke. Nejc, po elektronski pošti
Odgovor: Glede na opisane težave menimo, da gre zelo verjetno za , ki jo poznamo pod imenom listna pegavost rdeče pese in jo povzročajo gliva Cercospora beticola. Gre za eno najpogostejših in gospodarsko najpomembnejših bolezni rdeče pese, pa tudi sladkorne pese in blitve. Na listih rdeče pese se tako najprej pojavijo drobne krožne pege premera od dveh do petih milimetrov, ki so sprva rdečkasto-rjave, kasneje pa s sivo sredino in rdečkastim ali vijoličastim robom.
Ob močnem napadu se pege združujejo, listi sušijo, rast upočasni in pridelek korenov se zmanjša. Zagotovo pa v vašem primeru ne gre za napad hrastove čipkarke (Corythucha arcuata), saj ta škodljivec napada predvsem liste hrasta in druge drevesne vrste. Ta mala stenica sesa celični sok iz spodnje strani listov, kar povzroča srebrnkasto razbarvanje, neenakomeren prosojen videz listne ploskve in značilno čipkasto mrežasto strukturo na listih. Napadeni listi delujejo, kot da so prežgani ali svetlo pikasti, vendar se na njih ne pojavijo okrogle pege s temnimi robovi kot pri pegavosti pese. Gliva Cercospora beticola prezimuje v rastlinskih ostankih. V ugodnih pogojih, to je ob toplem in vlažnem vremenu, se sproščajo trosi, ki okužijo liste. Še posebno hitro se bolezen razvija pri temperaturah od 25 do 30 stopinj Celzija ter visoki relativni zračni vlagi (nad 90 odstotkov), kar sovpada tudi z vremenskimi pogoji pri nas v juliju. Poleg tega so močneje ogroženi tudi gosto posejani ali slabo zračni posevki. Če bolezen močno napade liste, se zmanjša površina za fotosintezo in rastlina ne more razviti velikih in kakovostnih korenov. V sušnih poletjih z večernim rošenjem je razvoj bolezni zelo hiter, zato je zgodnje prepoznavanje in ukrepanje ključno za ohranitev pridelka.
Kot prvi ukrep za preprečevanja pojava te bolezni je gotovo kolobar, ravno zato, ker gliva prezimuje na okuženih rastlinskih ostankih, od koder lahko v naslednjem letu okuži nove posevke. Zato vam svetujemo, da pri vrtnarjenju upoštevate triletni, še bolje pa štiriletni kolobar. Po spravilu pridelka skrbno odstranimo vse rastlinske ostanke. Pregoste posevke razredčimo tako, da izboljšamo zračnost v vrsti in zmanjšamo vlago med listi. Pri večji nevarnosti okužbe ali prvih znakih bolezni lahko posežete po fungicidih. Na trgovskih policah specializiranih prodajaln boste tako lahko našli sredstva, ki so registrirana za zatiranje listne pegavosti v rdeči pesi, kot so: mirador 250 SC, ortiva, zaftra AZT 250 S in zaftra AZT 250 SC C, ob uporabi vedno upoštevajte karence in navodila na etiketi. V ekološki pridelavi so dovoljena bakrova sredstva, vendar v omejenih količinah.
