S pomočjo EU-sredstev Sklada za notranjo varnost (ISF) je specialna enota (SE) policije kupila robota, s katerim oddelek za protibombno zaščito lažje in varneje pristopa do sumljivih predmetov. Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) je bogatejši za avtomatski sistem AFIS za preiskave prstnih odtisov in sledi dlani, ki jih primerjajo z odtisi v evidenci. Balistični sistem Evofinder pa omogoča identifikacije in povezave izstrelkov in tulcev z zaseženimi orožji in izmenjavo podatkov iz digitalne baze neznanih izstrelkov in tulcev.
NFL pri preiskovalnem delu uporablja več kot sto različnih metod s področja bioloških, kemijskih, fizikalnih in daktiloskopskih preiskav ter preiskav dokumentov, rokopisov, denarja, fotografij in videoposnetkov. »Nov sistem AFIS omogoča enostaven, hiter in zanesljiv vnos sledi in odtisov, saj se odtise zajema z optičnimi čitalci in jih neposredno prenese v evidenco. Ker je vpet tudi v mednarodno izmenjavo daktiloskopskih podatkov, to omogoča iskanje v širšem območju,« pravijo na policiji.
Sistem AFIS je stal 2,3 milijona evrov, od tega je četrtino sredstev prispevala država, preostalo pa Sklad za notranjo varnost EU. Za potrebe balističnih preiskav so pridobili avtomatski balistični sistem Evofinder, ki omogoča identifikacije in povezave izstrelkov in tulcev z zaseženimi orožji in izmenjavo podatkov iz digitalne baze neznanih izstrelkov in tulcev ter vrstični elektronski mikroskop, ki omogoča vrsto preiskav, prvenstveno pa je namenjen iskanju in analizi delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem, s čimer lahko strelca povežejo s konkretnim strelskim dogodkom.
Vse sledi so zbrane v sistemu AFIS
NFL je samostojna organizacijska enota znotraj generalne policijske uprave (GPU), ki izpolnjuje visoke standarde na področju forenzičnih preiskav, policistom in kriminalistom pa je v veliko pomoč pri preiskovanju različnih, tudi najhujših kaznivih dejanj. Sodobne naprave so forenzikom v pomoč pri vsakdanjem delu na področju daktiloskopskih in balističnih preiskav v lokalnem in mednarodnem območju. Uporaba najnovejših tehnologij v forenziki ni le korak k še večji strokovnosti, temveč krepi tudi zaupanje javnosti v delo notranjega in pravosodnega sistema. Med osnovnimi nalogami NFL je namreč preiskovanje dokaznega materiala oziroma predmetov, pridobljenih na krajih kaznivih dejanj.
»Kot v scenariju vsake sodobne kriminalistične nanizanke na teh predmetih forenziki iščejo prstne sledi in sledi dlani, ki jih nato vnesejo v sistem AFIS. Ta omogoča daktiloskopsko primerjavo in identifikacijo, saj se vanj vnašajo tako prstni odtisi kot odtisi dlani osumljencev kaznivih dejanj doma in tudi v tujini,« pojasnjujejo na policiji. »S pomočjo sistema AFIS, ki je v NFL, se opravljajo primerjave med sledmi papilarnih linij (sledmi, ki so v povezavi s kaznivim dejanjem) ter že pridobljenimi odtisi prstov in odtisi dlani. Izvedenec v primeru ugotovljenega ujemanja med sledjo in odtisom v sistemu AFIS izdela slikovni prikaz, v katerih morfoloških in drugih značilnostih se preiskovana sled in primerjalni odtis ujemata. Sistem služi tudi za mednarodno izmenjavo daktiloskopskih podatkov. V različnih policijskih enotah policisti uporabljajo elektronske naprave za odvzem prstnih odtisov in odtisov dlani (daktiloskopiranje) osumljencev, ki so posredovani v sistem AFIS.«
Lani identificirali 135 osumljencev
Najpogosteje se v sistemu AFIS opravljajo primerjave med odtisi in sledmi papilarnih linij ter vnosi prstnih odtisov in odtisov dlani v sistem. »Na podlagi preiskav, ki so bile opravljene s pomočjo sistema AFIS, smo lani identificirali 135 osumljencev kaznivih dejanj, kar je podobno številu leto poprej. Se pa na tem področju pojavljajo periodična nihanja,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete. Kot dodaja, je zelo pomembno, da se sledi papilarnih linij z različnimi metodami na kraju kaznivih dejanj najprej poiščejo oziroma najdejo, zatem pa kriminalistični tehniki ali policisti predmete, za katere obstaja verjetnost, da so na njih različne sledi, ustrezno zavarujejo. Šele nato se pošljejo v nadaljnje preiskave na NFL.
»V fazi iskanja in zavarovanja sledi in predmetov za nadaljnje preiskave je zelo pomembno, da uporabijo ustrezne tehnike, ki sledi ne poškodujejo ali uničijo. V NFL zavarovane predmete po vnaprej opredeljenih postopkih pregledajo ter nato uporabijo postopke za detekcijo, odvzem ali vizualizacijo sledi. Nadaljnji postopki so odvisni od tega, za kakšno vrsto sledi gre, in se nadaljujejo z različnimi analizami ali tehnikami izboljšanja vidnosti zavarovanih sledi. Zaključni del je običajno primerjava obdelanih in analiziranih sledi s primerjalnim materialom, izvedenci pa rezultate celotnega procesa opišejo v poročilu o preiskavi, ki ga pošljemo našim odjemalcem,« razloži Menegalija.
Ko strelca povežejo s strelskim dogodkom
Na oddelku za fizikalne preiskave so za potrebe balističnih preiskav s pomočjo EU-sredstev pridobili tudi avtomatski balistični sistem Evofinder ter vrstični elektronski mikroskop FE-SEM Thermo Scientific Quattro S. V sistemu je šest delovnih postaj na daktiloskopskem oddelku NFL, dve mobilni postaji ter 25 elektronskih delovnih postaj za odvzem daktiloskopskih podatkov na kriminalističnih oddelkih in policijskih postajah po Sloveniji. Sistem Evofinder policistom in kriminalistom omogoča identifikacije in povezave izstrelkov in tulcev z zaseženimi orožji ter izmenjavo podatkov iz digitalne baze neznanih izstrelkov in tulcev.
»Ključna naloga strokovnjakov s področja balističnih preiskav je s pomočjo balističnega sistema Evofinder preveriti izstrelke med seboj, da se ugotovi, katera vrsta orožja in koliko različnega je bilo uporabljenega v obravnavanem kaznivem dejanju. Če je bilo orožje osumljencu tudi zaseženo, se lahko takšno orožje poveže z najdenimi izstrelki ali pa se ugotovi, da to orožje ni bilo uporabljeno pri storitvi kaznivega dejanja. Prav tako lahko s pomočjo balističnega sistema Evofinder ugotovimo, ali so bili izstrelki izstreljeni iz orožja, ki je bilo že uporabljeno oziroma udeleženo tudi pri katerem drugem kaznivem dejanju bodisi pri nas bodisi v tujini, kjer uporabljajo istovrsten balističen sistem,« opisujejo na policiji.
Še en nov instrument je vrstični elektronski mikroskop, ki je namenjen predvsem iskanju in analizi delcev, ki nastanejo po streljanju s strelnim orožjem, s čimer je mogoče strelca povezati s strelskim dogodkom. »Omenjeni mikroskop omogoča vrsto različnih preiskav, uporabljamo pa ga predvsem za iskanje in analizo delcev, ki nastanejo pri streljanju s strelnim orožjem,« dodajajo na policiji.
Specialna enota (SE) oddelka za protibombno zaščito v GPU, ki opravlja pomembne naloge na področju protiteroristične dejavnosti in druge zahtevnejše operativne naloge policije, ki so povezane z visoko stopnjo tveganja za varnost, zdravje ali življenje ljudi, pa je sodelovala tudi v promocijski akciji EU-projekt, moj projekt in se znašla v družbi 20 najboljših projektov.
Dezaktiviranje sumljivih predmetov
»Sredstva, ki smo jih prejeli iz EU-sklada za notranjo varnost, del pa ga je prispevala država, smo uporabili za nakup srednje velikega robota, ki se v praksi uporablja za dezaktiviranje eksplozivnih naprav in sredstev ter za izvedbo protiterorističnih pregledov letal, vlakov, avtobusov in objektov, kjer je neposredni pristop za policiste nevaren. Z nakupom robota se je bistveno zmanjšala potreba po izpostavljanju policistov bombnih tehnikov neposredni nevarnosti, ki jo predstavljajo eksplozivne naprave in druge nevarne snovi. Večja je tudi uspešnost in učinkovitost dela. Robote uporabimo približno 20-krat na leto. Posebne evidence o tem, katerega robota smo kje uporabili, ne vodimo, niti robotov pri izvajanju intervencij ne fotografiramo. Časa za to dva policista, ki sta običajno zadolžena za intervencijo, niti nimata, saj je njun cilj, da čim prej odstranita sumljiv predmet, ki predstavlja nevarnost. Okvirno število uporabe robota icor T5 pa je osemkrat na leto,« sklene Drago Menegalija.
