»Prvi pohod v novem letu je rezerviran za nočni pohod na stari Ljubelj in tudi v letu 2025 se tej tradiciji nismo izneverili. Že vnaprej smo se ga veselili, saj nam je lanski pohod zaradi pozitivne energije in lepot zime ostal v lepem spominu, pa tudi zato, ker smo si po božičnih in novoletnih prazniki že zelo želeli gibanja in bližine inplanincev,« je zapisal Jurček Nowakk, ki pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) vodi odbor inPlaninec (Planinstvo za invalide).

Veselju ob snidenju znanih obrazov ni bilo videti konca; stiski rok, objemi, iskrene želje in lepe misli za leto, ki se komaj začenja. »K lepoti poznega popoldneva so prispevali še lepo pobeljeni vrhovi okoli nas in svetla luna, ki je počasi polnila obzorje,« je izkušnjo opisala Jerneja, ki je na pohodu spremljala Laro. »Lara se kar ni mogla nagledati zasneženih gora in venomer je ponavljala, da je lepo kot v pravljici. Pohod smo začeli lahkotno, hodili smo po zasneženi cesti, ki vodi do starega mejnega prehoda. Med zasneženimi gorami sta najbolj izstopali 1968 metrov visoka Košutica ali Ljubeljska Baba in severna stena Košute z najvišjim Velikim vrhom, ki se dviga 2088 metrov visoko.«

Sneg je bil svež, saj je še tistega jutra snežilo. »Ne zgodi se pogosto, da hodimo po novozapadlem snegu in poslušamo svoje korake, ko sneg škriplje pod nogami. Naši spremljevalci so bili očarani nad lepoto narave, nad pravo zimsko pravljico, ki jo je osvetljevala luna, in so nam skušali približati to lepoto. Večkrat sem slišal: Škoda, ker ne vidiš. Vem, da je zelo težko opisovati tako pravljico, a lahko rečem, da je bilo po zaslugi odličnih spremljevalcev to omogočeno tudi nam, ki ne vidimo,« je dodal Miha.