Idealna vlažnost v stanovanju je med 40 in 60 odstotki, kar najlažje spremljamo s preprostim higrometrom. Če se vrednosti pogosto dvigajo nad 70 odstotkov, je to jasno znamenje, da prostor potrebuje dodatno pomoč – in razvlaževalnik je lahko najučinkovitejša rešitev, piše ZDFheute.
Prostori, ki so vlažni dlje časa
Večina razvlaževalnikov deluje tako, da ohladi vlažen zrak, iz njega izloči kapljice vode in jih zbere v rezervoarju. Suh zrak se nato vrne v prostor. Takšni aparati so posebej uporabni v kleteh, sušilnicah perila ali slabo izoliranih prostorih, kjer se vlaga zadržuje dlje časa.
Ustreznost modela je odvisna predvsem od velikosti prostora in dejanske količine vlage. Manjše sobe dobro pokrijejo kompaktni razvlaževalniki, večje stanovanje ali celotna klet pa zahteva zmogljivejšo napravo. Granulatni razvlaževalniki so primerni le za zelo majhne ali redko uporabljane prostore. Strokovnjaki priporočajo, da izberete model z nekoliko višjo zmogljivostjo, saj napravo običajno uporabljamo več let.
Dobro prezračevanje večinoma reši problem
Ob nakupu bodite pozorni na to, da ima naprava samodejni izklop ob polnem rezervoarju in vgrajen higrostat, ki sam uravnava stopnjo vlažnosti. Večina jih porabi toliko energije, da letni strošek znaša med 30 in 90 evri.
Kljub temu razvlaževalnik ni vedno nujen. Dobro prezračevanje pogosto odpravi večino težav z vlago – še posebej po tuširanju ali kuhanju. Če pa je vzrok vlage v slabi izolaciji ali netesnih oknih, nobena naprava ne odpravi osnovnega problema. V primeru močnega plesnenja lahko ventilator razvlaževalnika celo raznaša spore, zato je v takšnih primerih nujen strokovni poseg.
