V Nedeljskem dnevniku redno prelistamo tudi precej stare časnike. Potem ugotavljamo, ali so se časi res tako zelo spremenili, kot si včasih mislimo. No, tokrat smo pod drobnogled vzeli Jutro z datumom 5. november 1933. Takole so poročali naši novinarski predniki …
***
Nogometna zgodba iz Brazilije: Sodniški posel pri nogometu ni posebno hvaležno delo. Prav posebno težka in včasih celo življenjsko nevarna je sodniška naloga v južni Ameriki, kjer se vsaka nogometna tekma ob kriku in viku vročekrvnih gledalcev in temperamentni igri 22 igralcev razvije v zelo razburljiv dogodek. Navdušenje in ogorčenje se kaže na tamkajšnjih igriščih v oblikah, pri katerih bi začeli mirnemu Evropcu vstajati lasje. V teh okoliščinah si lahko mislimo, kako debelo so gledali ljudje, ko se je nedavno pri važni prvenstveni tekmi med moštvom univerze v Riu in neko provincialno enajstorico pojavil sodnik, v katerem je publika kmalu razkrila žensko. V svileni jopici in kratkih hlačkah je prevzela sodniško funkcijo gdčna. Colona, prvi ženski nogometni sodnik in znana dama iz Ria. Publika jo je pozdravila z burnim pleskom. Ko so začeli, se je kmalu videlo, da stvar ne gre slabše, kot če bi sodil moški. Vztrajno je gospodična hitela za žogo, piskala in svarila, če se je kdo spozabil nad nasprotnikom. Pri vsem tem pa se je tako ljubko smehljala, da je vsak igralec, če je bil še tako razvnet, postal pohleven kot jagnje. Saj se ni mogel ubraniti tega smehljaja, še sam se je nasmehnil in odnehal. Disciplina je bila na višku.
Tako je šlo gladko brez gola do pet minut pred koncem. Zdaj pa je prišla za ljubkega sodnika huda preskušnja! Branilec je »podrl« nasprotnega napadalca in treba je bilo odrediti – enajstmetrovko. Sodnik, ki bi v Riu – če je rezultat izenačen – prisodil enajstmetrovko, bi moral skoraj skleniti z življenjem. V naslednjem trenutku bi ga prijatelji kaznovane enajstorice linčali kot najhujšega razbojnika. Tudi zdaj, ko je gospodična ustavila igro, se je dvignil na tribunah silen vik in krik. Ljudje so začeli vstajati, tedaj pa so igralci obstopili gospodično. Mirno je stala med njimi s piščalko v ustih in nasmehom na njih. Nato pa je odredila – enajstmetrovko. Nihče ji ni rekel žal besede, dasi je domače moštvo samo po tej enajstmetrovki izgubilo igro. Brazilska nogometna zveza se zdaj resno bavi z mislijo, da bo svoj sodniški zbor povečala še z nekaterimi posebno ljubkimi zastopnicami nežnega spola.
