Paradoks je izjava ali problem, ki navidezno vodi do dveh povsem nasprotujočih si (vendar možnih) izidov. No, lahko pa tudi dokazuje nekaj, kar nasprotuje naši intuiciji. Že stoletja so osrednji del filozofskega razmišljanja, saj izzivajo našo interpretacijo sicer preprostih situacij in nas silijo k premisleku o tem, kar imamo za resnično. Tukaj je nekaj najbolj znanih in intrigantnih paradoksov, ki burijo domišljijo:
1. Paradoks Ahila in želve
Grški filozof Zenon iz Eleje je v 5. stoletju pr. n. št. predstavil paradoks o gibanju. Ahil, hitri grški junak, izzove želvo na dirko in ji da prednost 500 metrov. Ko Ahil doseže točko, kjer je bila želva, se ta že premakne naprej. Ta proces se ponavlja v neskončnost z vedno manjšimi razdaljami, kar vodi do zaključka, da Ahil nikoli ne bo prehitel želve. Paradoks poudarja, kako lahko končno razdaljo razdelimo na neskončno mnogo delov.
2. Paradoks našega dedka
Ta časovni paradoks postavlja zanimivo vprašanje: kaj se zgodi, če se vrnemo v preteklost in preprečimo svoj lastni obstoj, na primer z ubojem lastnega dedka pred rojstvom našega starša? Če ne obstajamo, kako smo se torej lahko vrnili v preteklost? Uganka o logičnih težavah potovanja skozi čas in spreminjanja preteklosti.
3. Tezejeva ladja
Ta miselni eksperiment sprašuje, ali objekt ostane isti, če se vsi njegovi sestavni deli postopoma zamenjajo. Če ladji Tezeja zamenjamo vse deske zaradi gnitja, je to še vedno ista ladja? Kaj pa, če iz originalnih desk sestavimo novo ladjo? Katera je prava?
4. Paradoks kupa zrn
Če odstranimo eno zrno peska iz kupa, kup ostane. Če nadaljujemo z odstranjevanjem zrn, kdaj kup preneha biti kup? Paradoks poudarja nejasnost jezikovnih izrazov in mej, kdaj se količina spremeni v nekaj drugega.
5. Lažnivčev paradoks
Preprosta izjava: »Ta stavek je napačen.« Če je izjava resnična, potem je napačna, kot trdi. Če pa je napačna, potem je resnična. To vodi v neskončno zanko brez logičnega zaključka. Podoben je Ostržkov paradoks. Če Ostržek reče: »Moj nos je vse daljši.« Kaj se zgodi? Če govori resnico, njegov nos ne bi smel rasti, vendar vemo, da mu nos raste le, ko laže. Ta paradoks je različica lažnivčevega paradoksa z dodatnim vizualnim elementom.
6. Paradoks dopisnice
Na eni strani dopisnice piše: »Izjava na drugi strani te kartice je resnična.« Na drugi strani pa: »Izjava na drugi strani te kartice je napačna.« Poskus določanja resničnosti teh izjav vodi v logično protislovje, podobno lažnivčevemu paradoksu.
7. Krokodilji paradoks
Krokodil ugrabi otroka in obljubi materi, da ga bo vrnil, če pravilno ugane, ali ga bo vrnil ali ne. Če mati reče, da ga ne bo vrnil, krokodil ne more izpolniti obljube, ne da bi jo prelomil, kar vodi v logični paradoks.
