Ni mi povsem jasno, zakaj sta tako biblijsko poimenovana, domnevno zaradi svoje lepote. In res, to območje spominja na rajske vrtove s prekrasnimi vrhovi in macesni pod njimi. Legenda pravi, da sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, potem ko sta zaužila prepovedan sadež. Malce smo pomislili, ali sta bila morda kaznovana zaradi svoje pregrehe in sta se spremenila v vrhova, ki sta med seboj povezana s sedlom. Z obeh vrhov se odpirajo enkratni razgledi na Jezerski Stog in druge bohinjske gore, pozimi ju radi obiskujejo turni smučarji.
Planina Krstenica
Planina Krstenica je priljubljena zaradi svoje odprte lege in je zato ena najlepših planin tega območja z najlepšimi razgledi. Domačini ji pravijo »planina za zaljubljence«. Leži na 1670 metrih nadmorske višine, zahodno od Voj. Na njej je veliko pastirskih koč in vikendov, od koder se nam odpirajo prekrasni razgledi proti Krnu (2244 m), Ogradom (2087 m), Krsteniškemu Stogu (1877 m), Toscu (2273 m) in celotni verigi Bohinjsko-Tolminskega gorovja. V dolini, ki se vzpenja proti severozahodu, leži še planina Jezerce (1720 m), ki je danes opuščena. Od nekdanjih stanov ni ostalo praktično nič, pozdravi te le vodno korito.
Krstenica je ena redkih planin, kjer planšarstvo še ni izumrlo. V poletnem času je mogoče dobiti na planini skuto, sir, mleko, maslo in druge dobrote. Planina ima dolgo pastirsko tradicijo, ki sega v srednji vek. Že od 14. stoletja dalje so tu gorski kmetje iz Bohinja poleti pasli živino in predelovali mlečne izdelke. Planina je bila del širšega sistema sezonske paše v Bohinju, ki je eden najbolj razvitih planinskih pašnih sistemov v Sloveniji. V preteklosti so pastirji na Krstenici prebivali v lesenih kočah brez elektrike in tekoče vode, življenje je bilo trdo in tesno povezano z ritmi narave. Pastirski stanovi in sirarne na Krstenici so bili tradicionalno grajeni iz lesa z značilnimi kamnitimi temelji in šindrastimi strehami. Pastirji so predvsem pasli govedo, mleko pa so predelovali v sir in maslo kar na planini. Do sredine 20. stoletja je planina delovala v okviru kolektivnega pašnega sistema vaških skupnosti, zlasti iz Stare Fužine. Skupnosti so natančno urejale pašo, čuvale čredo, predelavo mleka in vzdrževanje planšarskih objektov. Po drugi svetovni vojni se je planšarstvo na Krstenici zmanjšalo. Danes Krstenica ohranja del tega izročila predvsem zaradi lokalnega entuziazma in vrednotenja kulturne dediščine.
Dostop do Krstenice, Adama in Eve
Najlažji dostop do planine Krstenice oziroma kasneje do Adama in Eve je s planine Blato (1147 m), pot pa žal ni markirana. Označene poti pripeljejo na Krstenico tudi z Voj, planine Laz in Spodnje Grintovice ter s planine pod Mišelj vrhom. Dostop do planine Blato je iz Ribčevega Laza v Bohinju skozi Staro Fužino, kjer pri kapelici zavijemo levo. Kmalu smo pri zapornici, kjer dobimo listek za plačilo, cestnino poravnamo, ko se vrnemo v dolino. Ves čas pazimo, da se usmerjamo za planino Blato, kjer je parkirišče.
S planine Blato oziroma s parkirišča gremo po makadamski cesti mimo zapornice vse do njenega konca. Od tu vodi nemarkiran in dokaj strm in razrit kolovoz proti vzhodu vse do manjše jase, od koder se levo navzgor odcepi lovska pot. Čez čas pridemo do lovske koče, ki stoji na levi strani, v neposredni bližini je razgledišče. Pot nadaljujemo skozi gozd, ki se kmalu konča, in že smo na Krstenici.
S planine gremo po poti proti severu, kjer se kmalu več poti združi v eno. Po približno pol ure pridemo do planine Jezerce, kjer je korito z vodo. Pred njim se odcepi desno v hrib markirana pot proti Jezerskemu prevalu. Že po približno 30 metrih jo zapustimo in se usmerimo levo v manjšo dolinico pod meliščem, kjer opazimo neoznačeno stezico.
Pot se sprva nekoliko vzpne, nato spusti, pečine so na naši desni strani. Nekoliko naprej pot pelje v desno in se začne zmerno vzpenjati. Čez čas se nam odpre na desni prehod v manjšo dolinico med Prevalskim Stogom in Adamom, v katero zavijemo. Pridemo na sedelcu med Adamom in Evo, kjer gremo na desno na travnati vrh Adama. Če želimo na Evo s prav tako lepim razgledom, se je treba spustiti nazaj na sedlo, nato pa se po lažjem brezpotju, delno tudi skozi rušje, povzpnemo še na Evo. Za celotno pot bomo potrebovali dobre tri ure.
