»Predstavljajte si prizor. Po urah hoje, z znojnim čelom in morda kakšnim žuljem, končno zagledate cilj – planinsko kočo. Vstopite, se otresete nahrbtnika in se veselite zasluženega oddiha, jote in mrzlega piva. In potem vas iz zvočnikov pozdravi … hrvaški pop hit iz devetdesetih. Točno to se mi je zgodilo na Vogarju,« piše naša bralka Marjana, ki se, kot strastna planinka, sprašuje, zakaj v slovenskih planinskih svetiščih ne odmeva slovenska beseda.
Uradni odgovor Planinske zveze Slovenije, ki nam ga je posredoval Dušan Prašnikar, je preprost in neposreden: pravil ni. Vsaka koča je svoj glasbeni urednik, odločitev pa je prepuščena najemniku ali planinskemu društvu. V visokogorju je glasba redkost, v nižjih legah pa se vrti po navdihu tistega, ki je najbližje gumbu za predvajanje.
A Marjanina izkušnja odpira širše vprašanje, ki sega daleč onkraj planinskih poti. Vsi smo že bili žrtve glasbenega okusa osebja v trgovinah, kafičih ali celo čakalnicah. Vsemogočni DJ za točilnim pultom ali blagajno ima moč, da nam s svojo izbrano kompilacijo polepša ali pa popolnoma zagreni dan. Medtem ko on uživa v ritmih svoje mladosti, se mi sprašujemo, ali res moramo ob jutranji kavi poslušati tehno ali med pomerjanjem hlač trpeti ob pocukranih baladah.
Ljudje smo si pač različni in stotim ljudem bo všeč sto različnih pesmi. A planinska koča ni le gostinski obrat. Je simbol, pribežališče in del slovenske kulturne dediščine. Ali si v bavarski koči predstavljate poslušati dalmatinske klape? Ali v italijanskem »rifugiu« poslušati Avsenike? Verjetno ne. Vsak prostor nosi svojo identiteto in glasba je močan del te izkušnje.
Morda je rešitev v iskanju kompromisov. Glasba v koči bi morala biti kot začimba, ne glavna jed – dovolj tiha, da ne moti pogovorov, in dovolj nevtralna, da ne odbija. Morda bi bil čas, da najemniki koč razmislijo o svoji vlogi kulturnih ambasadorjev in ne le gostincev.
Konec koncev pa je v gorah najlepša glasba še vedno tista, ki jo ustvarita veter v krošnjah in tišina, ki jo prekine le zvok pohodnih palic. Vse ostalo je le dodatek k doživetju – in lepše je, če ta dodatek izkušnjo dopolni, ne pa zmoti.
***
Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
