Vode enega najglobljih jezer na svetu, Isik Kul v Kirgizistanu, so stoletja skrivale skrivnost. Rusko-kirgiška znanstvena odprava pa je zdaj potrdila obstoj obsežnega potopljenega naselja, ki leži presenetljivo plitvo pod gladino. Arheologi z Ruske akademije znanosti in Nacionalne akademije znanosti Kirgizistana so sporočili, da so odkrili jasne »sledi potopljenega mesta«, ki je bilo nekoč ključno trgovsko središče na eni od glavnih vej zgodovinske svilne poti.
Najdišče, del potopljenega kompleksa Toru-Ajgir na severozahodu jezera, se nahaja na globini vsega od enega do štirih metrov. To je še poseposebej izjemno, saj je Isik Kul, obsežno slano jezero, ki ga obdajajo mogočne gore Tjanšan, osmo najgloblje jezero na svetu.
Med ključnimi najdbami, ki pričajo o naprednem urbanem življenju, so temelji stavb iz žgane opeke, veliko srednjeveško pokopališče, številni veliki keramični lonci in deli mlinskega kamna.
Pomembno središče
Valerij Kolčenko, vodja ekspedicije, je poudaril pomen odkritja. »Ne gre za manjšo naselbino, temveč za pomembno trgovsko središče,« je dejal v izjavi. »Vsi dokazi potrjujejo obstoj starodavnega mesta.«
Raziskovalci so med podvodnim pregledom štirih obalnih con naleteli na strukture, ki kažejo na organizirano skupnost. Rusko geografsko društvo, ki financira raziskavo, je potrdilo, da najdbe dokazujejo obstoj civilizacije, ki je na tem območju cvetela, preden jo je prekrila voda.
Po mnenju Kolčenka je mesto doživelo katastrofalen konec. »Na začetku 15. stoletja je območje prizadel strašen potres,« je pojasnil. Ta naravna nesreča naj bi uničila mesto in sprožila procese, ki so privedli do dviga gladine jezera. Preživelo prebivalstvo naj bi po katastrofi zapustilo območje, s čimer je bogata srednjeveška civilizacija na tej lokaciji prenehala obstajati.
Analiza vzorcev
Da bi natančno določili starost naselja in čas njegovega propada, so bili zbrani vzorci poslani na analizo. Uporabljena bo metoda datiranja z akceleratorsko masno spektrometrijo (AMS), napredna oblika radiokarbonskega datiranja, ki omogoča izjemno natančno določanje starosti organskih materialov.
Čeprav primerjave z mitsko Atlantido, ki jo je v svojih dialogih opisal grški filozof Platon, burijo domišljijo, strokovnjaki opozarjajo, da gre pri Isik Kulu za zgodovinsko dejstvo. Potopljena naselja niso redkost. Podobne usode so doletele tudi naselja v Evropi, kot je na primer Ravenser Odd, cvetoče srednjeveško pristanišče v estuariju Humber v Angliji, znano tudi kot jorkširska Atlantida, ki ga je v 14. stoletju pogoltnilo morje.
Odkritje v Kirgizistanu tako v resnici ne potrjuje mita o Atlantidi, ponuja pa vpogled v urbano življenje, trgovino in nenaden propad civilizacije na enem ključnih križišč svilne poti. In navsezadnje potrjuje, da mit o Atlantidi bržkone temelji na resničnih dogodkih, le da so pisci dodali kakšno zanimivost. Tako kot to počnejo danes.
