Včasih se zdi, da čas teče počasi, spet drugič, da drvi kot blisk. A ne glede na to gre čas vedno svojo značilno pot, na kar prav tako nimajo vpliva metoda, s katero ga merimo, letno obdobje ali del dneva ali vreme. Dan ima, kakorkoli ga človek obrne, 24 ur in nič več in nič manj.
V mestnem parku v Trbovljah čas meri posebna naprava, kakršne je dandanes že zelo redko videti. Neslišno namreč tiktaka sončna ura. Sončna ura je ena izmed prvih priprav, ki jih je človek uporabljal, in je najbolj točno naravno merilo časa. Po znanstvenih odkritjih naj bi prva sončna ura obstajala že 5000 let pred našim štetjem na Irskem, kasneje pa tudi v Egiptu, Babilonu, na Kitajskem in v Grčiji. Starogrške so kasneje prevzeli tudi Rimljani.
Za merjenje časa potrebna enačba
Sončna ura kaže tako imenovani pravi sončni čas, in ne srednjeevropskega, ki ga kažejo digitalne ure. Senca na uri je kot živ prepis realnega gibanja Zemlje okoli Sonca, čas na klasičnih urah pa je razdeljen na enakomerne enote preko vsega leta. Zaradi tega si je pri odčitavanju časa s sončne ure treba pomagati s časovno enačbo, ki pove, za koliko se pravi sončni čas razlikuje od povprečnega srednjeevropskega. Sončne ure morajo biti zasnovane za določeno zemljepisno širino, saj sta kot senčnika in razmik med urnimi črtami odvisna od lokacije opazovalca na Zemlji.
Sončna ura, zasnovana za določeno zemljepisno širino, ne bo natančno pokazala časa, če se bo uporabljala na drugi zemljepisni širini. Poleg zemljepisne širine na točnost ure vpliva tudi orientacija navpične stene oziroma njena nebesna smer. Senčnik vertikalne sončne ure mora za točnost biti poravnan s pravim severom.
Ne le umetnina, temveč tudi učni pripomoček
V trboveljskem mestnem parku so sončno uro postavili leta 2003. Izdelal jo je Bojan Frantar. Kot svojevrstna posebnost in arhitekturna umetnina ne le krasi parkovno površino, ampak služi tudi učenju in spoznavanju novih stvari. Ura je oblikovana tudi tako, da pomaga pri učenju geografije. Nameščena je na delu, ki je odprt po osi vzhod-zahod in ima zato idealno lego za postavitev. Ker je trboveljska dolina obdana s hribi, ura ob enakonočju kaže približno od 8.30 do 17. ure. Sicer pa kaže čas za naprej in za nazaj. Skulptura je bila leta 2020 obnovljena, popravljena oziroma ponovno dodana je bila senčna palica, ki je pomemben element za kazanje časa. Prav tako je bila postavljena tabla z navodili za branje sončne ure in opisom posameznih urinih delov. Na njej so štiri sončne ure in analemna osmica s koledarjem.
V lanskem letu je bila ura žrtev vandalizma. Polomljena je bila namreč ena od osrednjih kamnitih plošč na uri, odtrgana je bila palica, poleg tega je bila ura poškodovana še na nekaj mestih. Zato jo je bilo treba temeljito obnoviti, najti primeren marmor, skladen z nepoškodovanim delom ure, in na koncu uro v celoti še dodobra očistiti.
Opevane tudi pesniško
»Naša sončna ura je resnično oblikovalski in tehnični presežek in prav bi bilo, da jo kot tako tudi cenimo in ohranjamo za naše prihodnje rodove,« pravijo na Občini Trbovlje. O sončnih urah so se porajale tudi misli pesnikov. Sloviti esejist in poet Charles Lamb je o sončnih urah denimo zapisal: »Kako mrtva stvar je mehanska ura s svojimi težkimi elementi iz kovine, s svojo medlo komunikacijo v primerjavi s preprosto strukturo in tihim, srčnim jezikom starih sončnih ur! Bila je vrtni bog krščanskih vrtov. Zakaj je skoraj povsod izginila? Če so njeno poslovno rabo nadomestili bolj izpopolnjeni izumi, bi njena moralna uporaba in njena lepota morali biti dovolj za njen obstoj.«
