Leta 2018 se je na dražbi znašel edinstven avtomobil, poln zgodovine in tudi z zanimivo zgodbo. Ta se je začela slabih sto let prej, leta 1921, ko je podjetje Alfa Romeo, tedaj že pod taktirko napolitanskega poslovneža in inženirja Nicole Romea, pričelo izdelovati model G1. Šlo je za ambiciozen projekt izredno zmogljivega luksuznega avtomobila. Do leta 2018 se je ohranil zgolj en primerek. Na dražbi so ga prodali za 445 tisoč dolarjev.
Model G1 je bil v mnogih ozirih temeljni kamen avtomobilov slovite italijanske znamke, četudi ga je zgodovina skoraj pozabila. Zgodba modela G1 se začne v obdobju velikih pretresov. Prva svetovna vojna je močno prizadela Italijo in njeno avtomobilsko industrijo. Leta 1915 je bil Nicola Romeo imenovan za direktorja podjetja A.L.F.A., ki je med vojno prešlo na proizvodnjo vojaške opreme. Po koncu vojne, ko se je proizvodnja postopoma vračala k avtomobilom za civilno populacijo, je Romeo sklenil ustvariti nov, prestižen in izjemno zmogljiv model, ki bi znamko postavil na svetovni zemljevid luksuza. Tako je nastal projekt tipo G1 – avtomobil za kupce, ki so želeli simbol moči, premoženja in povojnega optimizma.
Poganjal ga je ogromen šestvaljnik
Model G1 je bil prvi avtomobil, zasnovan pod uradnim imenom Alfa Romeo, ki so ga začeli uporabljati leta 1920. Zasnovala ga je ekipa pod vodstvom glavnega inženirja Giuseppa Merosija. Cilj je bil nič manj kot ustvariti najmočnejši italijanski avtomobil tistega časa. Snovanje avtomobila pa je potekalo v turbulentnem obdobju pravnih sporov glede pogojev Romeovega prevzema znamke. Alfa Romeo G1 je bil resnično monumentalno vozilo. Imel je izjemno dolgo medosno razdaljo (okrog 3,4 metra), ki mu je dajala elegantno, podaljšano silhueto, značilno za luksuzne avtomobile z začetka 20. stoletja. Skupno je bil dolg 4,5 metra.
Kot je bilo tedaj v praksi, je Alfa Romeo izdelala zgolj šasijo vozila, karoserijo pa so kupci naročili pri specializiranih podjetjih. To je omogočilo večjo personalizacijo vozil. Karoserije za model G1 so izdelali različni italijanski mojstri, kot sta Castagna in Zagato, v različnih izvedbah – od limuzin do odprtih in bolj športno naravnanih karoserij. Enotnih tovarniških različic ni bilo, kar je dalo vsakemu G1 edinstveno identiteto. Vsem modelom pa je bil skupen motor, ki je bil nekaj izjemnega. Merosi je razvil 6,3-litrski vrstni šestvaljnik s stranskimi ventili. Šlo je za enega največjih in najmočnejših motorjev, kar so jih v Italiji takrat ustvarili. Imel je okoli 70 konjev moči, najvišjo hitrost pa je dosegel pri 138 km/h.
Skoraj vsi modeli pristali v Avstraliji
Avstralski avtomobilski novinar Paul Pottinger je imel priložnost srečati edini preživeli primerek G1 v živo. »Sredi uglajene anonimnosti sodobnih vozil je ta leviatan že skoraj vizualni škandal,« je strnil svoje vtise. »Ko se naužiješ njegove mogočne, s sončno svetlobo zastirajoče veličine, največji vtis pustijo 'manjkajoče' stvari. Sežeš po kljuki. Ni je. Niti vrat. Tudi strehe ni, ki bi zaščitila temno zeleno usnje.« »Že od zunaj je osupljiv,« nadaljuje Pottinger. »A šele, ko sedeš vanj in si ogledaš belo obrobljene števce, bleščečo kovino in oblazinjenje, vidiš trenutek v zgodovini, ko se je vztrajna eleganca belle époque z zamudo srečala z industrijsko dobo.«
Ambiciozni načrti pa se kljub tehnični superiornosti in privlačnosti avtomobila niso izšli. Pri Alfi Romeo so želel z avtomobilom konkurirati slovitemu Rolls-Roycu, ob tem pa spregledali, da si italijansko gospodarstvo po prvi svetovni vojni še ni opomoglo in da je bil G1 ustvarjen za trg, ki dejansko ni obstajal. Skupno so od leta 1921 do 1923 izdelali 52 primerkov, od tega dva prototipa. Domnevno so vsi produkcijski modeli našli kupce v daljni Avstraliji. Zaradi pomanjkanja zanimanja doma so proizvodnjo hitro zaustavili.
Je pa podjetje kljub poslovnemu neuspehu dokazalo, da zmore izdelati visoko zmogljive luksuzne avtomobile. Tej ambiciozni viziji je podjetje ostalo zvesto tudi v bodoče in je še danes del identitete te slovite znamke.
Edini preživeli model G1 je imel za seboj zelo zanimivo potovanje. Za svojo osebno rabo ga je sprva kupil avstralski poslovnež. Ko mu je poslovna sreča obrnila hrbet in je moral razglasiti bankrot, je zaradi navezanosti na avtomobil tega skril pred upniki. Skrival ga je več let. Ko je umrl, pa je skrivnost o avtomobilu umrla z njim. Našli so ga šele leta 1947, ko sta ga odkrila avstralska kmeta. G1 je v njuni posesti postal del kmetijske mehanizacije. Zlasti naj bi z njim gnala govedo, dokler nista nekega dne z avtom trčila v drevo. Poškodovano vozilo sta spremenila v generator za vodno črpalko. Leta 1961 je avto rešil zanesenjak in ljubitelj Alfe Romeo. Obnavljal ga je 10 let. Nato pa je pred dražbo zamenjal še nekaj lastnikov v Avstraliji in Novi Zelandiji, ki so ga znali ceniti.
