Toyota je corollo cross prvič predstavila leta 2020. Zasnovana je bila kot most med klasično corollo in večjim RAV4. Če govorimo o tradicionalnem profilu kupca, je slika dokaj jasna. Nikoli ni šlo za vozilo, ki bi bilo namenjeno avtomobilskemu navdušencu. Glavna ciljna publika so bili racionalni družinski potrošniki in starejši vozniki, ki jim kolena prisegajo na višji položaj sedenja, a kljub temu nočejo za volan velikega športnega terenca.
Gre torej za avto za mlade družine in upokojence. Pa tudi za tiste, ki avto dojemajo kot orodje, ki naj izpolnjuje želje osebne mobilnosti brez pritoževanja in nepredvidljivih muh. Vse to velja tudi za prenovljeno corollo cross. Toyota je nekoliko prenovila dizajn prednjega dela avtomobila. Zlasti se opazi maska brez okvirja in z vzorcem satovja. Prenovljene so tudi luči. S paketom opreme executive lahko kupec razkazuje tudi svetlobni trak tik pod pokrovom motorja. Proporci delujejo. Avto je všečen. Četudi se opazovalcu ravno ne zapeče v spomin. Na parkirišču ne izstopa.
V notranjosti je vse dokaj konservativno. Materiali so prijetni in večinoma mehki. Le tu in tam, zlasti zadaj, nekaj trde plastike. V dobi digitalnih puščav navduši polna zastopanost gumbov in stikal. Na volanu, na sredinski konzoli in pod sredinsko tablico. Z njimi uravnavaš vse. Od načina vožnje do glasbe in dvoconske klime. Za ljudi, ki radi v življenju tudi kaj primejo, je posebno veselje ročka menjalnika. Četudi je zaradi tega nekoliko manj prostora za odlagalne površine. So pa oblikovalci vseeno našli prostor za dva mobilnika.
Ko pogled zanese nad konzolo in gumbe za klimo, naletimo na rahlo razočaranje. Novi zaslon sredinske tablice je sicer večji kot v prejšnji izvedbi, še vedno pa je po današnjih standardih dokaj majhen. To samo po sebi ni slabo. Poznam voznike, ki jih neprestano bleščanje velikih zaslonov v modernih avtomobilih strašno moti. Večji problem je, da je sama tablica zastarela in da gre za morda najmanj estetski element avta. Zlasti moti njena čokatost. Ta ni zgolj v funkciji trpežnosti. Velika obroba okoli zaslona priča zlasti o varčevanju proizvajalca. Bolj kakovosten zaslon bi pomenil večjo sliko v istih dimenzijah ali pa še manjšo skupno površino tablice. Voznikov zaslon je medtem soliden in pregleden. Brez pripomb.
Z vidika prostornosti se vračamo k skupnim točkam glavnih ciljnih skupin. Obe na zadnjih sedežih redko prevažata dolgonoge potnike. Z dolžino 4,46 metra in medosno razdaljo 2,64 metra corolla cross ni miniaturni avto, kljub temu bodo na zadnji klopi odrasli s koleni hitro zadeli ob mejo. Tudi podplati potomstva v otroških stolčkih bodo hitro umazali hrbtišča prednjih sedežev. Avto tudi ni opremljen z drsno klopjo, tako da je edina opcija za več prostora v odrekanju spredaj.
Rekordna ni niti prostornina prtljažnika. Pogoltne 414 litrov oziroma 1337 litrov s podrtimi sedeži. Geometrija ni naklonjena širšemu tovoru, medtem ko je izkoristek prostora v višino soliden.
Pri voznih lastnostih je stvar jasna. Avto obožuje mesto. V tem okolju je agilen, hkrati pa mu uspe zakriti svoje največje pomanjkljivosti. Te nekoliko bolj pridejo na dan na avtocesti in regionalki. Testni model je poganjal hibridni bencinski motor s sistemsko močjo 180 konjev (132 kW) in navorom 190 Nm oziroma 206 Nm instantnega navora elektromotorja. To zadostuje za prepričljivo speljevanje in soliden pospešek 7,7 sekunde do stotice, najvišja hitrost pa znaša 180 kilometrov na uro.
Vsemu navkljub avto ne ponuja razburljive vožnje. Krmiljenje tudi ni najbolj natančno. Ne gre se pritoževati nad čvrstostjo podvozja, ki preprečuje neprijetno nagibanje v ovinkih. Med pospeševanjem pa se hitro oglasi motor z značilnim zvokom menjalnika e-CVT. Zlasti na avtocesti. Četudi je zven pri corolli cross morda malenkost bolj opazen, so izkušeni vozniki Toyotinih hibridov nanj že navajeni. Kdor še ni, pa se bo hitro navadil. Zvok je morda sprva nenavaden, ni pa dolgoročno moteč. Zlasti zaradi trpežnosti naveze motorja in menjalnika.
Corolla cross je v mnogih pogledih dokaj pozabljiv avto. Kar pomeni, da ne vzbuja močnih čustev. Je pa treba poudariti, da ne vzbuja niti močnih negativnih. Tudi tedaj ne, ko človek seže v denarnico na črpalki. Uradna poraba WLTP znaša okoli 5 litrov na 100 kilometrov. Na testu smo jih porabili zelo pohvalnih 5,5 litra. Za nameček avto poganja preverjen Toyotin motor s praktično neuničljivim menjalnikom, kar je dobra popotnica za žepu prijazno vzdrževanje in finančno ugodno dolgoročno lastništvo. Naj samo kdo reče, da ni privlačno, če včasih spregovorijo tudi prihranki.
Cenovni razpon ponudbe je pester. Za vstopni model corolle cross s paketom opreme luna in 1,8-litrskim hibridnim pogonom se cena začne pri 29.250 evrov. Testni model z 2-litrskim hibridnim motorjem in najboljšim paketom opreme executive medtem stane 40.200 evrov.
