Eksplozija je bila tako močna, da je parala ušesa. Ni bilo sicer prvič, da smo slišali kaj podobnega, le v živo se nam je to prvič primerilo. Spomnili smo se filmov o vietnamski vojni, v katerih so bile eksplozije klasični del scenarija, med priljubljenimi »igračkami« pa je bil tudi plastični eksploziv C4, močnejši celo od TNT-ja, ameriški vojaki pa so ga zaradi počasne gorljivosti pogosto uporabljali za kurjenje ognja in so si z njegovo pomočjo sušili premočena oblačila. Anekdota celo pravi, da so številni vojaki čisto pozabili, da gre za eksploziv, ogenj so ugašali tako, da so naj stopili, in sprožili – (smrtonosno) eksplozijo.
Iz filmov smo prešli v resnični svet, eksploziji pa smo bili priča pri podiranju stavbe, na prostoru katere naj bi nastal sodobni poslovni objekt. Tovrstna rušenja stavb niso nič posebnega, zgolj najhitrejši (in najcenejši) način, da zastareli objekt zamenja novi. Staro za novo pač. Slogan, po katerem se ravnajo tudi v avtomobilski industriji. Ko štirikolesnik postane prestar in premalo sodoben, da ne dosega več zadovoljivih prodajnih številk, se mu zahvalijo za sodelovanje in predstavijo novega. Pri Citroënu niso nikakršna izjema in začutili so, da je čas za novega C4. Ali natančneje: tretja generacija, ki je na cesto zapeljala leta 2020, je temeljito prenovljena, Francozi pa upajo, da bodo z njo pošteno podkurili konkurentom.
Ker je zdaj glavna tema elektrifikacija, razvojniki tudi pri C4 mimo nje niso mogli. Dizel je pomahal v slovo, konkurent volkswagna golfa pa je danes na voljo v povsem električno gnani različici in pa v elektrificirani kot tako imenovani blagi hibrid. Njegova osnova je 1,2-litrski bencinski trivaljnik z močjo 136 konjev (100 kW), ki mu pomaga električni motor (21 KM/15,6 kW), sistemska moč pa je obetavnih 145 konjev (107 kW). Električni motor je tam z razlogom, da se čim pogosteje vklaplja in znižuje porabo goriva. Ta morebiti ni tako zelo nizka, kot bi si želeli, a je povprečje 5,9 litra dovolj nizko, da bo doseg obetavnih 850 kilometrov. Še bolj obetavne pa so zmogljivosti. 210 km/h najvišje hitrosti in 8 sekund pospeška do stotice bo prepričalo še takšnega nejevoljneža, saj je to več kot dovolj za vsakodnevne potrebe voznika, ki lahko za nameček suvereno opravi manever prehitevanja. Seveda pa C4 ni nikakršni športnik. Mu je pa, če ohranimo športni besednjak, bolj kot šprint blizu tek na dolge proge. Takrat je zelo suveren tudi po zaslugi aktivnega tempomata, ki samodejno pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo.
Toda glavni razlog, zakaj kupiti (testnega) C4 vendarle ni motor, temveč udobje. Seveda v svetu avtomobilizma velja, več boste za avto odšteli, bolj udoben bo, s C4 pa dobite nekakšen vstop v svet udobja. Voznikov sedež tako spominja na fotelj iz domače dnevne sobe, žal pa ga ni mogoče nastavljati s pomočjo elektrike. Še posebej zahtevno je ročno nastaviti naslonjalo, saj je dostop do vrtljivega gumba otežen, ker je med vrati in sedežem občutno premalo prostora. Kako je mogoče, da tega odgovorni niso zaznali, ostaja skrivnost. Je pa v notranjosti kar nekaj razlogov za dobro voljo. Ročica samodejnega menjalnika je majhna in ji enostavno ukazujemo, na volanskem obroču so stikala, prek katerih lahko upravljamo aktivni tempomat, radio, telefon in potovalni računalnik, super so tudi trije zaprti predali, v kateri zlahka odločimo drobnarije, med katere v prvi vrsti sodijo pametni telefon in ključi. Ko se presedemo na zadnjo klop, pa ugotovimo, da so centimetri za kolena odrastlega potnika razkošno odmerjeni, jih pa zmanjka za glavo, sploh če posameznik v višino meri več kot 1,8 metra. Zadnjo klop je moč zlahka podreti, tedaj nastane ravno dno, je pa prtljažnik z osnovnimi 380 litri zgolj povprečen in precej bolj uporaben, ko klop podremo in prostornina pogoltne 1250 litrskih plastenk vode. Toliko jih seveda ne potrebujete, razen če vas bo pot zanesla v puščavo. A s C4 je to maloverjetno. Škoda, da dokaj zajetna prtljažna vrata ne premorejo pomoči elektrike.
Oprema business tega 4,35 metra dolgega avtomobila je sopomenka za razvajanje. Navigacija vas tako varno vodi v pristan, ogrevana prednja sedeža skrbita, da vas v ritko ne bo nikoli zeblo, dvopodročna klimatska naprava skrbi, da vam ne bo vroče ali hladno, več kot hvalavreden je tudi pametni ključ, ki samodejno odklepa in zaklepa vrata ter vas nikoli ne bo pustil na cedilu. Nas je pa vsakič, ko smo zasedli delovno mesto, zmotil zadnji spojler, ki zmanjšuje vidljivost pri pogledu nazaj. Da smo ob koncu testa namesto sklepne besede raje dvignili palec navzgor, pa je razlog cena, ki je pri 25.490 evrih nastavljena razumsko.
