Cuprin terramar je v moje življenje zapeljal ravno v trenutku, ko je bilo treba na družinski izlet v Dolomite. To je bila tudi idealna priložnost za preverjanje, kaj ima ta križanec dokaj agresivnega športnega videza ponuditi v praksi. Izkazalo se je, da je avto veliko bolj družinski kot kakšen pravi športnik. To se kaže na več ravneh. Začne se s pogonom, ki je bil v mojem primeru priključno-hibridni 1,5-litrski štirivaljnik z največjo sistemsko močjo 272 konjev in 450 Nm sistemskega navora. Vse skupaj je povezoval še šeststopenjski samodejni menjalnik, najvišja hitrost avtomobila pa znaša 215 kilometrov na uro.
Zmogljivosti so na papirju lepe, a avto večinoma ni raketa. O tem priča tudi pospeševanje, ki do stotice traja 7,3 sekunde. To ni slab rezultat, a tudi ne presežek, ob katerem bi vozniku adrenalin zapolnil žile. Terramarjevi pospeški so praktičen as v rokavu, ki pride prav, ko moraš prehitevati, sicer pa se v tem avtomobilu raje prepustiš udobju vožnje. Zmerni vozniki bodo s hibridnim terramarjem naravnost uživali v tišini in mirnosti ter tudi odzivnosti avtomobila. Njegova baterija z neto zmogljivostjo 19,7 kWh je med našo potjo pošla že okoli Kranja, načeloma pa ima okoli 70 kilometrov realnega dosega. To je načeloma dovolj za v službo in nazaj. S polnjenjem doma. Preostalo pot do Alta Badie je bil bencinski motor uradno prepuščen samemu sebi. Uradno. Čeprav je na števcu baterije pisalo nič odstotkov, se je v realnosti skrivalo še nekaj malega zaloge, ob tem pa se je avto tudi ob vsaki priložnosti pridno polnil. Izpostaviti gre tudi zelo učinkovito preklapljanje med elektriko in bencinskim pogonom.
Tako je pot skozi Avstrijo po večinoma ravni avtocesti in nato vzdolž doline Drave potekala razmeroma tiho. Le ob resnejšem pospeševanju se je oglasil tudi motor. Zanimivo je tudi, da je števec dosega kilometrov padal bistveno počasneje, kot so padali prevoženi kilometri. V nekem trenutku sem bil celo prepričan, da je z avtom nekaj narobe. Ni bilo, ima le zelo dobro zmožnost rekuperacije. To se je še posebno pokazalo na poti nazaj. Po tednu vožnje z uradno prazno baterijo je terramar še vedno pridno rekuperiral in na koncu porabil okoli 5,3 litra na 100 kilometrov. Čeprav smo dnevno premagovali visokogorske prelaze (a se z njih nato tudi spuščali). Baterijo je sicer mogoče polniti z močjo do 50 kW. Terramar se je na gorskih ovinkih izkazal tudi kot zelo natančen in zabaven, prav tako ni bilo zaznati omembe vrednega nagiba v ovinkih, udobno pa je šlo tudi čez nepravilnosti na cestišču. Pod črto izredno pozitivna izkušnja za volanom in tudi za potnike. Vsaj glede vedenja na cesti.
Družinske pripombe so bile prihranjene za notranjost avtomobila. Nikakor ne glede estetike. Cuprini oblikovalci so se s tega vidika zelo izkazali. Mešanica minimalizma ter dodelanih in s pravo mero uporabljenih podrobnosti daje premijski vtis. Dober primer so notranje ročke za odpiranje vrat, ki spominjajo na bakrene osti kopja. Veliko k estetiki doda tudi okrasni element ob vznožju vzglavnika sprednjih sedežev. Multimedijska tablica pa je tipični produkt Volkswagna, z vsemi ukazi za nadzor klime na dotik. Pohvalen je usločen dizajn hrbtišča prednjih sedežev, ki doda nekaj prostora za noge zadaj. Terramar je dolg 4,52 metra in ima medosno razdaljo 2,68 metra. Ponuja dovolj prostora zadaj, da se tudi otroci na otroških sedežih ne pritožujejo. Dovolj je tudi prostora za odrasle. So pa prišle pripombe na račun prostora spredaj. S prostorom za noge načeloma še gre, je pa sprednji del avtomobila vseeno dokaj utesnjen. To je deloma namerno, saj gre načeloma za »športni« avto. To, da te armatura in sredinska konzola kar nekako objameta, je nekaterim celo všeč. Ne pa vsem. In na to se splača biti pozoren med morebitnim lastnim ogledom vozila.
Od zunaj je avto Cuprina interpretacija Škodinega kodiaqa ali Volkswagnovega tiguana, s katerima si deli platformo. Linije so agresivne zlasti na terramarjevem nosu. Če ga dovolj časa gledamo čelno, daje vtis kakšnega vesoljskega plenilca. Zadaj pa po zaslugi zelo posrečeno oblikovanega traku luči pusti zelo prefinjen in eleganten vtis. Ko vas vidijo, da prihajate, se vam želijo umakniti, ko se vam umaknejo in jih prehitite, pa so veseli za vas. Družinsko praktičnost avtomobila omejuje prtljažnik. Ta ima pri hibridni različici vsega 400 litrov prostornine, kar je na spodnji meji še sprejemljivega. Se pa da prtljago natlačiti za dopust, če s seboj ne vozite vozičkov in živež kupujete na lokaciji. S podrtimi sedeži se kapaciteta razširi na 1404 litre.
Cupra terramar je pustila izredno pozitivno izkušnjo zlasti po zaslugi zelo uglajenih voznih lastnostih, ki znajo pokazati tudi zobe, če je treba. Sopotniki bodo večinoma mislili, da ste pridni za volanom, sami pa boste ohranjali fantazije o športnosti. Za to veselje pri Cupri za terramarja želijo najmanj 51.110 evrov.
