Ali ste že slišali za italijanskega grofa Alessandra di Monteleoneja? V zgodnjih 70. letih je bil znani zbiratelj eksotičnih avtomobilov in oči je vrgel tudi na posebnega ferrarija, ki je slišal na ime 330 america. Grof je bil obseden z diskretnostjo, saj ni maral bleščečih barv ali izstopanja, zato si je dal svojega ferrarija prebarvati v mat olivno zeleno, za nameček je odstranil vse značke in celo zamenjal Ferrarijev logotip z neoznačenim kromiranim znakom. Ko so ga prijatelji vprašali, zakaj skriva tako redek avtomobil, jim je odgovoril: »Resnična moč ni v tem, kar kažeš, ampak v tem, kaj skrivaš.«
In ferrari 330 america je bil resnično redek avtomobil, saj so ga izdelovali samo v letu 1963, tekoči trak tovarne v Maranellu pa jih je zapustilo natančno 50. Šlo je za kupe s po dvema sedežema spredaj in zadaj oziroma razporeditvijo 2+2, pod obliko pa so se podpisali v slovitem studiu Pininfarina. Za pogon je skrbel štirilitrski dvanajstvaljnik, katerega moč je bila 300 konjev (220 kW). Največjo hitrost je dosegel pri 240 kilometrih na uro, do stotice je pospešil v sedmih sekundah, kar je bilo za tiste čase izjemno. »Ni šlo le za večji motor, temveč za tihi poskus, kako bo Ferrari preživel novo dobo,« je vgradnjo motorja V12 pospremil inženir Giotto Bizzarrini.
Vsi so bili ročno izdelani in zato unikatni
Po videzu je bil 330 america skoraj enak modelu 250 GTE, a z že omenjeno tehnično revolucijo – motorjem. Na cesto je zapeljal v obdobju, ko je Enzo Ferrrari še vedno osebno nadzoroval razvoj vsakega modela. Njegove linije so bile čiste, avto sta krasili dolga maska motorja in elegantna zadnjica z dvojnimi lučmi. V notranjosti so uporabili usnje in les (lesen je bil tudi volanski obroč). Imel je štiri sedeže, je pa res, da sta bila zadnja dva bolj zasilne narave. Ker je bil prav vsak primerek ročno sestavljen, je bil malce unikaten, zato je avto še danes priljubljen med zbiratelji. Ferrari že omenjenega grofa je po njegovi smrti desetletja veljal za izgubljenega, dokler ga niso odkrili v neki garaži v Modeni, skritega pod ponjavo in plastmi prahu, a je bil odlično ohranjen.
Ferrari 330 america sicer na dražbah ni takšna zvezda, kot so modeli 250 GTO, 275 GTB ali 365 daytona, ki dosegajo milijonske vrednosti, a je priložnost za vse tiste, ki iščejo redkost, zmogljivost in zgodbo. Med znanimi lastniki so tako bili poslovnež Gianni Agnelli, ki ga je uporabljal za vsakodnevno vožnjo, pevec Eric Clapton, ki je bil znan po svoji ljubezni do ferrarijev z motorjem V12, in oblikovalec Ralph Lauren, ki je imel 330 americo kot del zasebne zbirke. Ko so Enza Ferrarija ob priložnosti vprašali, zakaj so 330 americo sploh izdelali, glede na to, da je proizvodnja tekla le leto dni, jim je dejal: »Ker sem želel slišati, kako bo zvenela prihodnost.«
Namenjen najboljšim in najpremožnejšim strankam
Pri Ferrariju so se odločili, da modela 330 america ne bodo predstavili pompozno, zato ga niso razkrili na salonu, prav tako se niso odločili za reklamiranje na naslovnici priljubljene revije. Preprosto so avto prepeljali v prodajne salone in upali, da ga bodo morebitni kupci opazili. Priponko america je dobil namenoma. Šlo je namreč za besedo, s katero so označevali svoje najboljše avtomobile, zastavonoše znamke, namenjene najboljšim in najpremožnejšim strankam. Zato so jih izdelovali v majhnih količinah in v skladu z najvišjimi standardi.
Enega izmed avtomobilov s šasijo številka 5113 (izdelan je bil 48. po vrsti) so novembra 1963 prepeljali v ZDA, prodali pa so ga v Ferrarijevem salonu v Seattlu. Avto je še danes ohranjen in vozen. Sicer pa je ta ferrari ekskluzivni grand tourer in prehodni model, tako tehnično kot zgodovinsko, velja pa za enega manj znanih, a zato toliko bolj cenjenih avtomobilov iz Maranella. Bil je nekakšen preizkus ali bolje eksperiment, vez med starim in novim. Leta 1981 je upokojeni ameriški major Jack Rinaldi na dražbi v Arizoni kupil ta »zanimivi« stari avto, in sicer za le 9000 dolarjev. Redno ga je vozil, celo na ribolov, saj se ni zavedal, da bo avto desetletja pozneje postal dragocen zbirateljski primerek. Danes je v lasti njegovega vnuka, ki ga je restavriral do najmanjše podrobnosti, vreden pa je blizu pol milijona dolarjev. »Ferrari 330 america je kot pozabljena stran med dvema legendama. A tisti, ki jo najdejo, vedo, da ima ključ do obeh,« je dodal strokovnjak za ferrarije Marcel Massini. Čeprav 330 america ni bil popoln avto, pa je bil izjemen. Na cestah jih je le še peščica in vsak od njih nosi svojo zgodbo.
