Ljudje prepogosto kupujemo z očmi, pa najsi gre za modne izdelke, počitnice in nenazadnje tudi avtomobile. Ni skrivnost, da se lepše prodaja bolje, zato bi moralo biti pomembno, da so štirikolesniki blizu temu, kar označujemo kot lepo. Verjetno je v osnovi temu sicer res tako, a pogled na ceste razkriva, da se po njih vozi kar nekaj avtomobilov, ki so vse prej kot všečni, zanje bi lahko celo rekli, da so grdi. Pa je ta izraz sploh pravilen, je avto lahko grd? Konec koncev vsa podjetja zaposlujejo premnoge oblikovalce, ki se trudijo, da bi bili avtomobili na pogled vsaj všečni, če ne že kaj več, oblikovalska moštva pa podjetja tudi veliko stanejo.
»Da so avtomobili grdi, je res grob izraz. Precej avtomobilov ni prav lepih, ker je njihov prvotni namen uporabnost (dostavniki), prostor (na primer fiat multipla) ali poceni proizvodnja (tata nano). Precej jih ni skladnih vsaj iz določenega pogleda, recimo zaradi aerodinamike. Nekaj jih je namerno drugačnih, da bi bili posebni, originalni, morda nekoč ikone, a imajo svoj smisel (nissan cube). Grd avtomobil je torej res že skrajnost, ki daje občutek popolnega nesmisla in zgrešenega občutka estetike. Je izrazito neskladen, kičast ali obrnjeno – dolgočasen. Kljub različnim okusom je brez dvoma sprejet zelo negativno,« svoj pogled razkriva slovenski oblikovalec Aleksander Praper.
Za Evropejce najgrši ameriški in azijski avti
Seveda so se in se bodo tudi pod grde avtomobile podpisali oblikovalci, pri čemer za vsako obliko obstajajo določeni razlogi, saj je pot od privlačne ideje do serijske proizvodnje posejana z ovirami. Na koncu je precej verjetno, da za določeno obliko obstaja določen razlog, na primer praktičnost pred dizajnom, nižji strošek proizvodnje, drugačno dojemanje estetike. Na delo oblikovalca pa vplivajo tudi omejitve pri projektu. Posledica je avto, ki je izrazito neskladen ali prevedeno brez značaja, ki se od njega pričakuje, z linijami in detajli, ki so videti kot nesrečno naključje in ne sodijo skupaj. In kateri so tisti avtomobili, ki so se skozi čas izkazali kot grdi? Brskanje po spletu jih najde kar nekaj, med njimi pa so na primer fiat multipla, ford scorpio, ford ka prve generacije, chevrolet spark, chrysler PT cruiser, daihatsiu materia, nissan tiida, renault thalia, ssangyong rodius in tata nano. Po besedah Praperja pa obstajajo tudi nekateri nenavadno oblikovani avtomobili, ki so splošno manj znani, kot so marcos mantis, skelta G-force, mitsuoka orochi, pontiac aztek in weber faster one.
Pogosto je tako, da šele čas pokaže uspešnost oblike. Najlepši avti bodo najverjetneje všečni tudi čez 50 let, tisti, ki so neposrečeni, pa jim čas ne bo prav nič pomagal. »Tako v zgodovini, med letoma 1930 in 1970, najdemo res čudovite izdelke Alfe Romeo, Aston Martina, Bugattija, Delaga, Delahaya, Ferrarija, Jaguarja, Lamborghinija, Maseratija, Mercedesa in Talbota. V mojem izboru se lepo vidi, da med lepimi avtomobili pristanejo tisti, ki jim ni omejitev cena, kompaktnost dimenzij ali praktičnost, med grdimi pa ravno obratno. Torej bi bilo pravičneje izbirati najlepše in najgrše po segmentih. Sem pa prepričan, da bi Evropejci med najlepše uvrstili evropske avte, med najgrše pa azijske in ameriške, kar je posledica različnih pogledov na estetiko. Stara celina je v prednosti, vendar ne več v tako veliki, kot je veljalo pred desetletjem ali več,« še dodaja Praper.
Za grd avtomobil je vedno manj opravičil
Ko kupujemo avto, je smiselno, da ga ne kupujemo na horuk in na prvi pogled. Mora nas prepričati kot celota, ne le videz, pa čeprav ima slednji pri večini veliko vlogo. V splošnem bi moral avto imeti značaj, ki se izraža v sozvočju videza, počutja, zmogljivosti. Brezhibno skladen avto je lahko še vedno nezanimiv, če ne vsebuje ustrezne mehanike in čustev pod pločevino. Danes so avtomobili praviloma na visoki stopnji varnosti, udobja, dodelanosti. Poleg tega si delijo številne sestavne dele, motorje in celo celotne platforme. Če so torej na primer na voljo štirje avtomobili različnih znamk, a s sorodno mehaniko in podobno ceno, potem je za nakup določenega izmed njih verjetno kriv dizajn ob ugledu, ki ga tista znamka kaže. Prodajni rezultati kažejo, da videz pri nakupu ni glavno merilo, sicer bi bili globalni rezultati drugačni. Za dosti ljudi je avto samoumevno lep, če je prave znamke, pa čeprav ni vedno tako. Se pa pri nekaterih znamkah, kot so Mazda, Kia in Hyundai, vidi izrazito pozitivna sprememba v dojemanju njihovih avtomobilov tudi ob pomoči lepega videza, ki marsikdaj prekaša evropske premijske znamke.
»Težko je za avto reči, da je grd. Praviloma pa nima pravih proporcev, ne ustreza zahtevam ljudi in hitro roma v pozabo. A to še ne pomeni, da se grši avto ne more prodajati dobro. Seveda se lahko, če premore druge dobre lastnosti. Vsak oblikovalec se trudi, da naredi lep avto, a pogosto nima na razpolago dovolj sredstev, da bi takšno obliko nato uresničil. Na trgu je bilo v preteklosti kar nekaj avtov, ki so polarizirali ljudi za in proti. Med njimi je bilo tudi nekaj renaultov, na primer vel satis. Drzna oblika je vedno rizična. Po drugi strani pa lahko Renault pohvalimo za twingo prve generacije, ki še danes izgleda super. Seveda obstajajo ljudje, ki avto kupujejo zgolj za prevoz od točke a do b in tem oblika ni najbolj pomembna, bolj so jim na primer cena in vzdržljivost,« pravi oblikovalec Georg Gedl.
Danes trende oblikovanja pogojuje tudi stanje na trgu, na katerem se večina ljudi odloča za športne terence, zato pestrost avtomobilskih oblik dejansko umira. Svoje dodajo tudi luči, tako da človek, ko vidi avto, najprej vidi močna svetila, šele nato obliko. »Zdi se mi, da marsikdo skuša ob poplavi vozil SUV ustvariti prisilno medsebojno razlikovanje, prepoznavnost in hkrati prisilno agresivnost, čeprav avti niso po obliki, zmogljivostih ali agilnosti niti blizu športnosti. Sicer pa sam ne bi kupil izrazito lepega avtomobila, ki bi ga vozilo 80 odstotkov ljudi, saj bi mi postal dolgočasen in vsakdanji. Prav je, da je svet pester tudi po zaslugi različnih avtomobilov,« še pravi Praper in dodaja, da zgodovina kaže, da se spreminjajo tudi trendi, kot so se v umetnosti spreminjala obdobja. Seveda pa proizvodnja danes ponuja neskončno več možnosti kot nekoč in omogoča bistveno širši spekter ustvarjalnih rešitev. Zato je vedno manj opravičil, ko na cesto zapelje grd avtomobil.
