Verjetno se vas bore malo spomni, kaj ste počeli 1. julija 2011, a za prav vse Slovence, ki so za volanskim obročem del prometnega vsakdana, je bil to zelo pomemben dan. Kazni za prometne prekrške so se namreč dvignile. Močno dvignile. Sploh za najhujše prekrške, pri katerih je kazen zdaj 1200 evrov, 18 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja. Smo zaradi tega vozniki na cesti previdnejši in bolj spoštujemo omejitve? Glede na statistične podatke ne ravno.
Medtem ko so namreč policisti leta 2012 ugotovili 268.282 kršitev cestnoprometnih predpisov, se je sicer leta 2016 to število zmanjšalo na 244.569, nato pa v letu 2021 povečalo na rekordnih 426.135 kršitev. Teh je bilo lani spet nekoliko manj, in sicer 334.231. Kaj to pomeni, nam je mar za prometno varnost, se nam zdijo globe še premajhne, da je kršitev toliko? »Kako kazen vpliva na človeka, je odvisno od čuta za odgovornost vsakega posameznika. Zato je sprejemanje kazni med posamezniki različno. Pogosto gre za izgovore, da tega niso storili oziroma da niso imeli občutka, da kar koli kršijo. Seveda imajo visoke globe pri večini udeležencev cestnega prometa tudi preventivni učinek, kar vpliva tudi na odgovornejše ravnanje v cestnem prometu v prihodnje. Pri nekaterih kršiteljih pa visoke globe niti nimajo preventivnega vpliva. Teh kršiteljev je manj. Zato so za nekatere hujše prekrške predpisane tudi stranske sankcije, kot sta pridržanje in zaseg motornega vozila, ki pa vplivajo tudi na te najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov,« pravi Maja Ciperle Adlešič s policije.
Globe so skrajni ukrep za večjo varnost
Pomembno pri izrekanju glob je, da je voznik čim prej po storitvi prekrška seznanjen s kršitvijo. Zelo učinkovito je, če ga ustavijo in obravnavajo takoj po storitvi prekrška. Če to ni mogoče, je pomembno, da obvestilo o storitvi prekrška prejme hitro. V primeru neplačila globe mora biti vzpostavljen učinkovit sistem, ki omogoča uspešno izterjavo neplačane globe. Je pa res, da so globe skrajni in samo eden od ukrepov, ki posredno vplivajo tudi na večjo prometno varnost. Predvsem je pomembno izboljšanje prometne kulture udeležencev cestnega prometa in kritičnega odnosa do nedovoljenih ravnanj. »Visoke kazni lahko prispevajo k ustreznejšemu vedenju voznikov, vendar same po sebi niso dovolj. Ključni sta predvsem hitra in učinkovita izterjava ter gotovost kazni, saj prav to najbolj vpliva na spremembo vedenja. Pomembne so tudi aktivnosti nadzora, naj gre za fizični nadzor policije, tehnična sredstva, radarje … Po naših opažanjih že samo možnost nadzora oziroma kaznovanosti vpliva na večjo prometno varnost tako, da so vozniki previdnejši in pozornejši. Med razlogi, ki so v zadnjih desetletjih prav gotovo prispevali k izboljšanju prometne varnosti na naših cestah, so sprememba zakonodaje in višje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, poleg tega pa še izgradnja avtocestnega križa in uvedba vinjet, sodobnejša prevozna sredstva s pasivnimi in aktivnimi varnostnimi sistemi, boljši nadzor nad šolami vožnje in tečaj voznik začetnik, pa seveda preventiva in ozaveščanje,« pojasnjuje Zala Grilc z Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.
V eni izmed raziskav so ugotovili, da so analize vpliva višine cestnoprometnih kazni na prometno varnost v Sloveniji v zadnjih 15 letih večinoma potrdile dozdajšnja preučevanja različnih tujih in domačih avtorjev o kratkotrajnosti učinka višjih kazni na spreminjanje stališč in ravnanj udeležencev cestnega prometa ter posledično na varnost v prometu. Poseben izziv so tako imenovani kršitelji povratniki, ki predpise kršijo večkrat in pri katerih klasične denarne kazni ne učinkujejo. Pri njih je treba uporabiti kombinacijo strogih sankcij, odvzema dovoljenja in obveznih programov za spremembo vedenja, v skrajnih primerih tudi trajni odvzem vozniškega dovoljenja.
Udeleženec mora biti prepričan, da bo kršitev odkrita
Agencija za varnost prometa v okviru svojih preventivnih aktivnosti stalno poudarja, da so omejitve hitrosti in drugi cestnoprometni predpisi ter predvsem njihovo dosledno upoštevanje ključnega pomena za varno udeležbo v cestnem prometu in namenjeni naši lastni varnosti. Zmerno in odgovorno naj vozniki vozijo zato, ker so le tako najbolj odgovorni do sebe in drugih udeležencev v prometu, in z zavedanjem, da se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da jih ne doletijo globe. In kako na človeka vpliva, ko dobi visoko kazen zaradi prometnega prekrška? »Vedenje je odvisno od številnih dejavnikov. Uveljavljanje predpisov je opredeljeno kot celota kazenskih postopkov, oblikovanih tako, da spodbudijo uporabnike cest k upoštevanju prometnih predpisov in ureditev z grožnjo odkrivanja kršitve in kaznovanjem. Da bi kaznovanje kršitev to doseglo, mora biti zanesljivo, hitro in legitimno. Prometni udeleženec mora biti prepričan, da bo kršitev zagotovo odkrita ter da bo kazen hitra in pravična. Učinek uveljavljanja predpisov je torej precej odvisen od zaznave njegove upravičenosti in učinkovitosti. Ljudje upoštevajo predpise, kadar jih zaznavajo kot upravičene, pravične, učinkovite in dosledne ter v skladu z njihovo zaznavo stvarnosti in sistemom vrednot,« pojasnjuje prometni psiholog Marko Polič.
Višina kazni ima omejen preventivni učinek. Analiza več raziskav je pokazala, da je bilo zvišanje kazni za 50 do sto odstotkov povezano s 15-odstotnim zmanjšanjem števila kršitev, zvišanje do 50 odstotkov nanje ni vplivalo, medtem ko je bilo zvišanje za več kot sto odstotkov povezano celo s štiriodstotnim povečanjem števila kršitev. Je pa vpliv višine kazni odvisen od vrste kršitve. Predvsem na vožnjo pod vplivom alkohola višina kazni nima posebnega vpliva, na prehitro vožnjo, neuporabo varnostnega pasu in vožnjo skozi križišče pri rdeči luči pa ima. Verjetno je pomanjkanje vpliva višine kazni na vožnjo pod vplivom alkohola povezano z dejstvom, da so te kazni že tako visoke in da gre pri kršiteljih za zasvojenost, kar kaže na potrebo po drugačnih ukrepih. Vpliv kazni je odvisen tudi od finančnih zmožnosti storilcev.
Sicer pa Polič dodaja: »Promet je zapleten sistem in uveljavljanje predpisov je le njegov del. Šele skupaj z drugimi ukrepi prispeva k večji varnosti udeležencev. Žal se za zdaj kaznovanju glede na pomanjkljivo vozniško kulturo dela voznikov in zaradi občasnih situacijskih pritiskov, ki lahko nekatere vodijo v občasne kršitve, ne moremo odpovedati. A vedeti je treba, da kazen spodbuja predvsem izogibalno vedenje, ko kršitelj pazi, da ne bo zasačen. Vozniki morajo razumeti, da so predpisi namenjeni zagotavljanju predvidljivih razmer in s tem obvladovanju nalog v prometu. Njihovo upoštevanje je mogoče doseči le z ustrezno vzgojo, tako splošno kot prometno, v družini, šoli in družbi nasploh. Ob tem bi spomnil na staro ugotovitev, da vozimo tako, kot živimo.«
