Lotus europa je avtomobil, ki ga ni mogoče zlahka umestiti v katere koli avtomobilske kategorije. Na prvi pogled deluje skoraj povsem nepopolno: nizka, razpotegnjena karoserija, kabina, potisnjena naprej, zadek nenavadno odrezan … V času, ko so športni avtomobili še vedno sledili klasični logiki dolgih pokrovov motorja in poudarjene elegance, je lotus europa deloval kot anomalija med avtomobili. Kot da bi kdo vzel vse ustaljene proporce in jih obrnil na glavo.

Ko je Colin Chapman konec šestdesetih let zasnoval europo, ni želel ustvariti zgolj novega modela avtomobila, temveč zasnovati povsem nov način razmišljanja o tem, kaj naj bi avtomobil bil. Motor je postavil za voznika, v sredino vozila, s čimer je razbil stoletno tradicijo spredaj ali zadaj nameščenih motorjev. Ta odločitev je močno spremenila težišče, ravnotežje, navsezadnje tudi stik, ki ga je avtomobil imel s cesto. Europa ni bila oblikovana za to, da bi bila videti hitra, temveč za to, da bi bila hitra tam, kjer je to zares pomembno. V zavoju.

Lotus Europa

Foto: youtube

Lahkotnost kot načelo

Konstrukcija lotusa europe je bila pravzaprav asketska: hrbtenična šasija, na katero je bila nameščena lahka karoserija iz stekloplastike, in resnično minimalna notranjost, brez odvečnih elementov. Prve serije so bile tako radikalne, da okna sploh niso bila odpirajoča, dostop do kabine pa je zahteval več spretnosti kot pri večini vozil tistega časa. To pa zato, ker so bila vrata izjemno lahka in preprosta, brez klasičnih zunanjih kljuk; odpirala so se s pomočjo notranjega mehanizma oziroma skritega potega.

Motorji, ki so jo poganjali – sprva Renaultovi, kasneje Fordovi motorji ​twin cam – niso bili posebej impresivni po številkah, a so v kontekstu mase pomenili, da je celoten avtomobil tehtal zgolj okoli 700 kilogramov.

Motorji, ki so jo poganjali – sprva Renaultovi, kasneje Fordovi motorji ​twin cam – niso bili posebej impresivni po številkah, a so v kontekstu mase pomenili, da je celoten avtomobil tehtal zgolj okoli 700 kilogramov. Ključna ni bila sama moč, temveč način, kako je bila ta moč vpeta v konstrukcijo. Europa je uporabljala značilno lotusovo hrbtenično šasijo, ki je omogočala izjemno togost ob minimalni teži, hkrati pa je bil motor nameščen v sredini vozila, tik za voznikom. Ta razporeditev je ustvarjala skoraj idealno porazdelitev mase in posledično izjemno stabilnost v zavojih. Europa je bila v tem smislu avtomobil geometrije hitrosti, ne toliko vprašanje konjskih moči, temveč razmerij med maso, težiščem in podlago.

Osnovni motorji so razvijali okoli 80 konjskih moči, kasnejše različice twin cam in special pa med 105 in približno 126 konjskimi močmi. Pospešek do 100 kilometrov na uro se je pri zgodnjih modelih gibal okoli desetih sekund, pri zmogljivejših različicah pa se je približal osmim sekundam. Najvišje hitrosti so segale od približno 180 do dobrih 200 kilometrov na uro, kar je za tako majhen in lahek avtomobil pomenilo več kot dovolj. Tudi poraba goriva je bila za športni avtomobil presenetljivo zmerna. Zaradi nizke mase in relativno majhnih motorjev se je gibala približno med 7 in 9 litri na 100 kilometrov, kar je še dodatno potrjevalo, da europa ni bila avtomobil presežkov, temveč premišljenosti.

Lotus Europa

Foto: youtube

Avtomobil kompromisov

Vendar ta pristop ni bil brez slabosti. Europa je bila nepraktičen avtomobil. Vstopanje v kabino je bilo nerodno zaradi nizke višine in visokih pragov, vidljivost nazaj slaba, udobje pa omejeno. To ni bil avtomobil za vsakdanjo rabo, temveč za vožnjo kot izkušnjo. Lotus je z europo zasledoval jasen cilj: narediti čim lažji, tehnično učinkovit športni avtomobil z motorjem na sredini, ki bi ponujal vrhunsko vodljivost. V tem smislu je bil avtomobil zelo uspešen. Njegova lega na cesti in občutek za volanom sta bila za tisti čas izjemna, koncept pa je kasneje postal standard pri športnih avtomobilih.

Prve serije so bile tako radikalne, da okna sploh niso bila odpirajoča, dostop do kabine pa je zahteval več spretnosti kot pri večini vozil tistega časa.

Po drugi strani pa europa ni bila velik komercialni uspeh. Proizvedli so relativno malo primerkov, avtomobil pa zaradi svoje nepraktičnosti, nenavadne oblike in kompromisov ni nagovarjal širšega kroga kupcev. Bolj kot množični model je ostal nišni avtomobil za navdušence. Kasnejše različice, kot sta twin cam in special, so poskušale Europo narediti bolj uporabno in zmogljivo, vendar osnovnega značaja niso spremenile. Še vedno je šlo za avtomobil, ki je dajal prednost voznim lastnostim pred udobjem.

Danes europa velja za pomemben model v zgodovini znamke Lotus. Ne zato, ker bi bila najbolj prodajana ali najmočnejša, temveč zato, ker je jasno pokazala smer razvoja: lahka konstrukcija, sredinsko nameščen motor in poudarek na vodljivosti. V tem smislu je bila bolj vplivna kot dejansko uspešna.

Priporočamo