Ljudje si lastimo planet, pa čeprav na njem nismo bili prvi. Z živalmi sobivamo že milijone let, človeku pa so se bile velikokrat prisiljene prilagajati. Nič drugače ni, ko beseda nanese na promet. Če se namreč na cesti hkrati znajdeta avtomobil in žival, je to recept za nesrečo. Hudo nesrečo, v kateri pa kratko praviloma potegne žival. Številke povoženih so osupljive, število trkov pa narašča kot posledica intenzivnega širjenja cestnega in železniškega omrežja v naravno okolje, povečanja gostote prometa, vedno večjih hitrosti vožnje, pa tudi izjemnega povečanja nemira v naravnem okolju.

Tako je bilo na slovenskih cestah v letu 2023 registrirano povoženih 6383 divjadi, med njimi kar 4208 srn in srnjakov, 191 jelenov in košut, 664 lisic, 364 kun belic, 133 divjih prašičev, sedem medvedov in trije volkovi. Nihče pa na primer ne evidentira števila povoženih mačk, a je številka astronomska, velja pa opozoriti tudi na nekatere redke in ogrožene prostoživeče živali, ki so pogosto žrtve povoženj, vendar zaradi svoje majhnosti ne povzročajo občutne škode in ne ogrožajo življenj ter zato niso izpostavljene. To so dvoživke (na primer žabe) in manjši nevretenčarji, kot je na primer jež, ki pa so za ohranitev naravnih ekosistemov prav tako bistvenega pomena.