Mini sodi med prepoznavnejše znamke avtomobilov. Britancu Alecu Issigonisu je z neobičajnim dizajnom leta 1959 sekira padla v med. Od preloma tisočletja je znamka v lasti BMW, je pa Nemcem uspelo ohraniti britansko igrivost vozila. To se kaže predvsem v dizajnu. Široki boki, škatlasta streha in okrogle luči (v resnici bolj eliptične, a vseeno) ohranjajo tradicionalne lastnosti vozila, medtem ko zaobljeni koti miniju dajejo moderni pridih. Nova električna različica mini cooperja SE s tremi vrati je z dolžino le 3,86 metra tudi zelo mini.
Medosna razdalja znaša 2,53 metra. To pomeni, da imata voznik in sovoznik v avtomobilu dovolj prostora. Hkrati lahko v notranjosti občudujeta kombinacijo absolutnega minimalizma in pretiravanja z digitalizacijo. Subtilni vzorci in materiali ustvarijo prijeten in prefinjen občutek. K retro pridihu prispevajo stikala za vžig motorja in upravljanje samodejnega menjalnika. Nekaj pomembnih informacij voznik dobi s projekcije na pomožni zaslonček za debelim beemvejevskim volanskim obročem. Glavnino nastavitev pa najdemo na okroglem zaslonu potovalnega računalnika. Brez digitalizacije notranjost avtomobila ne bi bila tako prečiščena in minimalistična. Je pa v takšnih avtomobilih vsaka okvara osrednjega zaslona resna težava. Ob tem se nizko postavljeno notranje vzvratno ogledalo med vožnjo vriva v vidno polje.
Komu je avtomobil primarno namenjen, je verjetno jasno. Samski in pari brez otrok se bodo z njim znali zabavati. Vsem drugim bo povzročal hude glavobole. Za hec sem poskusil v avto mimo sprednjih sedežev stlačiti otroška sedeža. Slaba odločitev. Ker sem vztrajen, mi je na koncu uspelo. Brez poškodb avtomobila ali otroških stolčkov, a ni bilo lahko. Večji otroški sedež sem moral celo razstaviti in ga nato nekako čudežno znova sestaviti v utesnjenem okolju zadnje klopi. Da bi otroka v sedežih dejansko sedela, pa je bilo treba prednja sedeža potisniti močno naprej. Tako zelo, da bi bila vožnja že na meji nevarnega. Ko rečem, da je izrazito za ljudi brez otrok, torej mislim resno. Tudi če boste le občasno šli na roke družinskim članom in kam zapeljali njihov naraščaj, boste odločitev bržkone obžalovali. Mnogo udobnejša pa ni izkušnja niti za odrasle sopotnike, ki sedijo zadaj.
Z vsakim dnem vožnje sem bil bolj prepričan, da zadnja klop sploh ni del potniške kabine, temveč gre v resnici za prtljažnik z rezervnimi sedeži. Če jih res nujno potrebujemo. Tudi tu ne pretiravam. Prtljažnik ima le 210 litrov prostornine. Ob tem moramo v avtomobilu imeti še kabel za polnjenje. V preostali prostor spravimo kakšen manjši kovček. Tudi večje nabave znajo zahtevati obvladovanje tetrisa. A za to imamo rešitev. Sprijaznimo se, da je mini cooper SE v resnici dvosed, podrimo zadnjo klop in voilà! Dobimo udobnih 800 litrov prtljažnika. Dovolj za vse razumne potrebe para.
Vidik, pri katerem avto zagotovo najbolj blesti, so njegove vozne lastnosti. Je majhen, ko pohodiš plin, pa je izkušnja zato še toliko bolj adrenalinska. Kot da bi se goli izstrelili iz topovske cevi. Do stotice električni motor z močjo 218 konjev (160 kilovatov) pospeši v zelo zglednih 6,7 sekunde. Največja hitrost znaša 170 kilometrov na uro, a to tako ali tako ni pomembno. Ker več kot 130 kilometrov na uro ne smemo. Ne samo zaradi predpisov, temveč tudi smotrne porabe elektrike. V resnici je pametno voziti celo kak kilometer na uro počasneje. Končne hitrosti, ki sicer pričajo o največjih obremenitvah, ki jih avto prenese, pa niti niso tako pomembne za vsakdanje scenarije. V teh bo kompaktni mestni avtomobilček deloval kot gokart, ki so mu pomotoma dovolili na cesto in avtocesto ter z električno instantno odzivnostjo omogoča zelo dinamično vožnjo. Lepo in prepričljivo se obnaša tudi v ovinkih, ni pa mogoče v celoti zakriti občutka teže. Malček ima po zaslugi baterije z zmogljivostjo 49,2 kilovatne ure konkretnih 1680 kilogramov. Po WLTP naj bi bil doseg 387 kilometrov, a je realnejši okrog 311 kilometrov. Poraba med testom je znašala 15,8 kilovatne ure, vozniki s težjo nogo bi znali imeti večjo. Največja moč polnjenja od deset do 80 odstotkov baterije znaša 95 kilovatov, kar pri omenjeni velikosti baterije pomeni približno 30 minut polnjenja. Na običajnih AC-polnilnicah je moč polnjenja standardnih 11 kilovatov. Avto se tam napolni v petih urah in 15 minutah.
Lepe stvari pa so redko poceni. To velja tudi za mini cooper SE. Že osnovna različica SE stane 36.600 evrov. To pomeni, da je v igri manjša subvencija v znesku 4500 evrov. Testni model z opremo favoured trim in paketom XL medtem stane že 45.900 evrov. Tudi v tem primeru je subvencija 4500 evrov.
