Ko sem del cestnega prometa, se mi vedno zdi, da me obkrožajo sami dobri avtomobili novejših letnikov, kar pa je daleč od resnice. Še več: v zadnjih 30 letih se je starost slovenskega voznega parka povečala s 6,8 na 10,9 leta, delež vozil, starejših od 12 let, se vsako desetletje poveča za polovico, mlajših od treh let pa upada. Intenzivno staranje pomeni, da se v Sloveniji nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park okolju manj prijazen. Vse to pa zato, ker se vozniki kasneje odločajo za menjavo starejšega in nakup novega osebnega vozila, kar se seveda odraža pri starosti voznega parka.
Z okoljskega vidika je pomembno, da se stara vozila zamenjajo z novimi, tehnološko naprednejšimi in okolju prijaznejšimi. S tem namenom so tudi v Evropski uniji, kjer so trendi staranja podobni, saj je povprečni štirikolesnik star 12 let, uvedli zakonodajni okvir, ki določa zgornje mejne vrednosti izpustov. Tako so uvedli standarde euro, ki so v dobrem desetletju močno prispevali k zmanjšanju negativnih vplivov prometa na okolje, pomembno pa je tudi, da se je povečal delež recikliranih in ponovno uporabljenih ter predelanih izrabljenih vozil na 95 odstotkov. Dejstvo je, da starejši vozni park ustvarja več izpustov kot mlajši, večja je poraba energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil.
Največ starih vozil v Litvi in mladih v Luksemburgu
Največji delež osebnih vozil, starejših od 10 let, ima Litva (81,1 odstotka), sledijo Romunija, Poljska, Latvija, Madžarska in Estonija (vse nad 70 odstotkov). Največ vozil, mlajših od dveh let, je v Luksemburgu (22 odstotkov), mlad vozni park pa imajo še v Franciji, Avstriji, Irski, Belgiji in Švedski (nad 15 odstotkov). V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za menjavo z novim vozilom ali takim, ki manj obremenjuje okolje. Ti ukrepi pozitivno vplivajo na okolje z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Pri zmanjšanju okoljskih vplivov in odstranjevanju neprimernih vozil iz prometa pa imajo velik pomen redni tehnični pregledi. Pravilno vzdrževana vozila lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij, ki so povezane s standardi euro.
»Okoljski in varnostni standardi se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in so bolj varna. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov ter starostne sestave drugih vozil tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost. Obvezni tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov,« so nam pred časom povedali na Arsu. Na tehničnih pregledih so sicer po podatkih AMZS najpogostejše napake pri svetlobni opremi (neustrezna nastavitev žarometov in nedelujoče žarnice), težave z zavornim sistemom (izrabljenost zavornih oblog), krmilnim mehanizmom, kolesnimi obesami in pa pnevmatikami (nezadostna globina profila in neenakomerna obraba). Vozniki imajo za odpravo napak pet dni časa, če to storijo v navedenem roku, jim ni treba plačati ponovnega tehničnega pregleda. »Redno servisiranje vozil je temelj varne in varčne vožnje. Preventivni servisni posegi pa so namenjeni preprečevanju okvar in zagotavljanju varnosti. Biti morajo opravljeni pravočasno, strokovno in skladno z navodili proizvajalca, saj le tako dosežejo svoj namen,« so še dejali pri AMZS.
Starostni razred vozil nad 12 let ves čas raste
Za to, da se vozni park v Evropski uniji ne obnavlja v dovolj veliki meri, je nekaj splošnih razlogov, med katerimi so tudi vse dražji avtomobili, kontinuirana rast motorizacije in manjša kupna moč. Nekaj razlogov pa je specifičnih za Slovenijo, med njimi je tudi neuravnotežena ali neobstoječa prometna politika, usmerjena v cestni promet, ki spodbuja motorizacijo in ne ponuja kakovostnih alternativ dostopnosti. »To sili vse skupine prebivalstva, tudi tiste, ki v prometno razvitih državah nimajo ali ne uporabljajo avtomobila, v nakup in rabo avtomobila. Mnogi si ne morejo privoščiti novih vozil. Neuspešna je tudi stanovanjska politika, ki spodbuja suburbanizacijo, se pravi selitev prebivalcev iz urbanih središč, kar ima za posledico vse večjo odvisnost od osebnega avtomobila in povečuje motorizacijo, saj se motorizirajo vsi člani gospodinjstva. To dodatno prispeva k zgornjim trendom, saj redka gospodinjstva lahko zapolnijo celoten vozni park z novimi vozili. Omeniti velja tudi pomanjkanje bivalnih namestitev za študente in posledično vse večji delež dnevnih avtomobilskih prevozov na fakultete. Ponovno gre za kategorijo kupcev rabljenih vozil,« pravi dr. Aljaž Plevnik z Urbanističnega inštituta RS. Posledično imamo najvišje stroške za mobilnost v EU in nesorazmerno visoko motorizacijo glede na ekonomske kazalce. To vodi k velikemu povpraševanju na trgu rabljenih vozil in težavam, ki jih prinaša starajoči se vozni park.
Staranje voznega parka ni le posebnost Slovenije, s tem fenomenom se soočajo mnoge države razvite Evrope. Starostni razred nad 12 let pa se vseskozi širi. Če je leta 2013 predstavljal okoli 36 odstotkov, je ob koncu leta 2022 dosegal že več kot 45 odstotkov in še narašča. »Hkrati je treba izpostaviti, da samo starost vozil ne pomeni nujno, da vozila niso brezhibna in varna, saj se tudi njihovo vzdrževanje izboljšuje. Seveda pa je precej korelacij med starostjo avtomobila in njegovo varnostjo. Po podatkih norveškega centra za raziskave v transportu tveganje za poškodbo raste po stopnji 2,3 odstotka na leto starosti avtomobila. Zato si tudi AVP prizadeva za pomlajevanje slovenskega voznega parka, s poudarkom na osebnih vozilih, kar bi se neposredno odražalo tudi v varnosti v prometu. Seveda tudi zaradi vse boljše pasivne in aktivne varnosti sodobnih vozil, mnogi asistenčni sistemi pa so postali že obvezni. Zaradi vse bolj učinkovite vgrajene varnosti je tako prevoženih kilometrov resda več, več je tudi vozil in na žalost nesreč, je pa smrtnih žrtev manj,« pravi Zala Grilc z Javne agencije RS za varnost prometa.
Seveda bi k pomlajevanju voznega parka lahko pomagala tudi država, a so spodbude trenutno namenjene le električnim avtomobilom, za vse nove avte pa sicer velja, da so iz leta v leto dražji in vse manj dostopni. Posledica bo nadaljnje staranje voznega parka, še posebej po letu 2035, ko naj bi prišlo do napovedane prepovedi prodaje novih avtov z motorjem na notranje zgorevanje, kar bo vodilo k povečanemu uvozu in prodaji rabljenih tovrstno gnanih avtov.
