Nočna dela na slovenskih cestah niso novost. Pri Darsu pravijo, da jih izvajajo že vrsto let. Leta 2021 je delež nočnega dela zaposlenih na Darsu obsegal 15,7 odstotka vseh opravljenih ur, lani pa že 28 odstotkov. Pri tem gre za intervencijske posege, pluženje snega in posipanje cestišč pozimi, obnovo talnih označb ter vzdrževanje predorov.
Odkar so zastoji in nesreče na številnih gradbiščih po državi dosegli vrhunec, pa se je bolj konkretno premaknilo tudi pri pravih nočnih gradbenih delih, v upanju, da bodo ta pospešila obnove. V začetku junija je v prisotnosti novega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca steklo tudi prvo nočno gradbišče na odseku pri Postojni.
Nočna dela še naprej določata tehnologija izvedbe in vprašanje, ali takšna organizacija omogoča hitrejši napredek del v naslednjem dnevu, pojasnjujejo pri Darsu. Med ta dela spadajo frezanje asfalta na voziščih, lokalno omejena rušitvena dela na objektih in betonska dela. Če se pristop izkaže za uspešnega, lahko na slovenskih avtocestah v prihodnje pričakujemo še več nočnih gradbenih del. Čeprav se zaradi njih osnovna pravila prometnega režima ne spreminjajo, nočna dela zahtevajo določene varnostne ukrepe in tudi spremembo navad voznikov, ki so bili doslej vajeni bolj praznih nočnih avtocest.
Kot je ob začetku nočnih gradbenih del za Dnevnik izpostavil dr. Robert Rijavec, predstojnik Prometnotehniškega inštituta, ki deluje v okviru Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, vprašanje varnosti na cestah med nočnim delom ni nedolžno. Če je prometa manj, so hitrosti višje, kar v primeru nesreče povečuje tudi tveganje tragičnega izida, je pojasnil.
Priložnost za višje hitrosti, žal tudi nedovoljene, ni edina razlika med vožnjo v dnevni gneči in nočnim prometom. Vidljivost je slabša, vozniki so pogosto bolj utrujeni. Po dolgih letih navade, da delovišča ponoči samevajo, pa lahko marsikoga presenetijo tudi delavci in delujoča gradbena mehanizacija.
Podnevi več nesreč, ponoči hujše
Raziskav, ki bi celovito obravnavale vprašanje večje varnosti ali nevarnosti nočnih oziroma dnevnih del na cestah, ni veliko. Praviloma pa kažejo, da je verjetnost nesreč čez dan večja, predvsem zaradi gostejšega prometa. Po drugi strani je verjetnost hujših oziroma smrtnih nesreč na deloviščih bistveno večja ponoči.
Ameriška Zvezna uprava za avtoceste (FHWA) navaja, da se je v letu 2023 približno polovica vseh smrtnih prometnih nesreč na območjih cestnih del zgodila ponoči, kljub splošno manjšemu obsegu prometa v nočnem času. FHWA poudarja, da so ključni dejavniki nočna utrujenost in vožnja pod vplivom substanc v kombinaciji z redkejšim prometom in posledično višjimi hitrostmi. Hitrost je bila dejavnik pri približno 34 odstotkih smrtnih nesreč na območjih cestnih del v ZDA v letu 2022.
Razlikujejo se tudi vrste nesreč. Delež naletov od zadaj je ponoči bistveno nižji, medtem ko so nesreče, ki vključujejo delavce, gradbena vozila ali opremo, materiale in odpadke ter nepooblaščene vstope na gradbišče, pogostejše ponoči.
Vse to pomeni, da morajo biti za varna nočna delovišča uvedeni premišljeni ukrepi, ki zmanjšujejo tveganje nesreč in naslovijo specifična nočna tveganja. Na Darsu pojasnjujejo, da izvajalci za osvetljevanje nočnih gradbišč uporabljajo dodatno svetlobno opremo, med drugim tudi tako imenovane svetlobne balone. Gre za močne vire svetlobe, obdane z balonom, ki deluje kot difuzor in svetlobo enakomerno razprši ter bistveno zmanjša sence. Običajno jih postavijo na visoka stojala ali na stroje.
Ustrezna osvetlitev je eden ključnih pogojev za varno delo ponoči. Hkrati morajo izvajalci v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu zagotoviti tudi ustrezno zaščitno opremo za zaposlene, vključno z opremo, ki povečuje njihovo vidnost na gradbišču.
Čeprav baloni oddajajo mehkejšo svetlobo, ki naj ne bi slepila voznikov ali delavcev, je prehod iz teme na močno osvetljeno območje vseeno izziv za vid. Oči se morajo hitro prilagoditi, kar lahko vpliva na zaznavanje razdalje, hitrosti in položaja drugih vozil. Tudi na agenciji za varnost prometa opozarjajo, da lahko voznike ob prehodu iz teme na svetlejše območje presenetijo zmanjšana preglednost, drugačna zaznava razdalj in hitrosti ter bleščanje umetne razsvetljave.
Največja nevarnost: prehitra vožnja
Ponoči je treba biti pozoren tudi na zožene prometne pasove, začasno prometno signalizacijo in preusmeritve prometa. Policija opozarja, da vozniki ne smejo voziti »na pamet«. Prometna ureditev na gradbiščih se lahko spreminja glede na potek del, zato poznavanje ceste samo po sebi ne zagotavlja varne vožnje. To velja še posebej za voznike, ki so določenega avtocestnega odseka vajeni.
Med pogostimi presenečenji so tudi delovni stroji in tovorna vozila, ki se vključujejo na avtocesto z gradbiščnih priključkov. Njihova hitrost je pogosto nižja od hitrosti preostalega prometa, zato je potrebna dodatna previdnost.
Sogovorniki iz Darsa, AVP in s policije se strinjajo: ključna je prilagojena hitrost. »Ob približevanju delovišču naj vozniki pravočasno zmanjšajo hitrost, dosledno sledijo začasni prometni signalizaciji in so posebno pozorni na delavce ob cesti. Priporočljivo je tudi, da pri približevanju delovišču zasenčijo dolge luči, saj lahko močna svetloba dodatno ogroža delavce in druge voznike,« svetuje Zala Grilc z AVP.
Policija dodaja, da je treba hitrost prilagoditi že pred deloviščem, povečati varnostno razdaljo in voziti brez nenadnih menjav pasov. »Vozniki naj vozijo strpno, zbrano in brez uporabe mobilnega telefona ali drugih naprav, ki odvračajo pozornost. Na pot naj se odpravijo pravočasno, pred tem pa preverijo prometne razmere na načrtovani poti,« še dodaja Maja Ciperle Adlešič s policije.
Posebno nevarna je uporaba mobilnega telefona. Že kratek pogled na zaslon pomeni, da voznik pri avtocestni hitrosti prevozi več deset metrov brez nadzora nad dogajanjem pred seboj. Na območjih gradbišč, kjer se razmere hitro spreminjajo, so posledice takšne nepazljivosti lahko še posebno hude.
Za voznika je delovišče pogosto le nekaj sto metrov dolga ovira na poti do cilja. Za delavce na cesti pa predstavlja delovno okolje, v katerem so vsak dan izpostavljeni prometu, pogosto le nekaj metrov od mimo vozečih vozil.
Zato strokovnjaki poudarjajo pomen strpne in predvidljive vožnje. Upoštevanje omejitev hitrosti, zadostna varnostna razdalja, spremljanje signalizacije in vožnja brez motenj niso le vprašanje predpisov, temveč ključni ukrepi za preprečevanje nesreč. Kot vselej pa je izredno pomembno, da se na daljšo nočno pot odpravimo spočiti. Če občutimo zaspanost, je najboljša odločitev postanek na počivališču. Tudi nekaj minut počitka lahko bistveno izboljša zbranost.
