Pred kakšnimi tremi, morda štirimi leti smo ravno nekje v tem času leta v neki družbi debatirali o menjavi pnevmatik (jutri, 15. novembra, je treba letne zamenjati za zimske), ko smo dobesedno sočasno na telefon prejeli sporočilo sms z obvestilom o akcijski ponudbi zimskih gum. Naključje? Kdo ve, marsikdo je tako in tako prepričan, da nam dandanes lahko sledijo na vsakem koraku, in v zvezi s tem razvija razne teorije (zarote), drugi temu ne posvečamo prevelike pozornosti.
Povezava na sporočilu je dejansko ponudila cenovno zanimivo ponudbo kakovostnih pnevmatik, za katere smo se tudi odločili, po drugi strani pa tudi še veliko ugodnejše možnosti gum vprašljive kakovosti. Pa da ne bomo znova naštevali številnih razlogov, zakaj je zimske pnevmatike v obdobju med 15. novembrom in (najmanj) 15. marcem priporočljivo in pametno uporabljati, saj se zdi, da smo po letih in desetletjih ponavljanja to vozniki večinoma vendarle ponotranjili, se tokrat sprva posvetimo ravno temu – zakaj je pomembno tudi, da so zimske pnevmatike kakovostne in zakaj ne smemo kupovati najcenejših.
Zgovorni rezultati
Z zadnjo povedjo smo na neki način že namignili na neizpodbitno dejstvo, pri katerem kakšna izjema tu in tam le potrdi pravilo – dražje gume uveljavljenih proizvajalcev so praviloma tudi kakovostnejše in varnejše. To je potrdil tudi letošnji test zimskih pnevmatik, ki ga Avto-moto zveza Slovenije (AMZS) skupaj s partnerskimi evropskimi avtomobilskimi klubi opravlja že več kot 50 let. Tokrat so pod drobnogled vzeli kar 31 pnevmatik v dimenziji 225/40 R 18, ki je ena najbolj razširjenih dimenzij na trgu, saj jo uporabljajo tako družinski avtomobili nižjega srednjega razreda kot kompaktni športni terenci. Med njimi je bilo šest pnevmatik višjega cenovnega razreda, 11 pnevmatik srednjega cenovnega razreda in 14 cenovno ugodnih pnevmatik, rezultati pa so bili več kot zgovorni in po svoje skrb vzbujajoči: kar 11 od 31 preskušenih pnevmatik je namreč dobilo oceno slabo pri varnostnih merilih, kar pomeni, da pri AMZS ne priporočajo njihovega nakupa, saj vožnja s takšnimi pnevmatikami predstavlja varnostno tveganje. In vseh enajst negativno ocenjenih pnevmatik spada med nizkocenovne pnevmatike!
Od šestih visokocenovnih pnevmatik so medtem štiri dobile oceno dobro, dve pa sta jo zgrešili za las. Kar zadeva ceno, to pomeni, da je za najboljše ocenjeno pnevmatiko na testu, Goodyearovo ultragrip performance 3 v že omenjeni dimenziji, pri nas treba odšteti približno 130 evrov, za najbolj ugodno in eno najslabših na testu, pnevmatiko evergreen EW66, pa približno 80 evrov. Kaj razlika v kakovosti pomeni v praksi, pa najbolje opiše naslednji podatek: razlika v zavorni poti pri zaviranju na mokri cesti od hitrosti 80 kilometrov na uro do zaustavitve med že omenjeno najboljšo pnevmatiko na testu in najslabšo (syron everest 2) je več kot 15 metrov! Ali drugače, še bolj zgovorno: Goodyearova pnevmatika se zaustavi po 31,7 metra, Syrionova pa po 47,1 metra. Pa si predstavljajte, kaj to pomeni v praksi …
Štiri do največ pet let
Strokovnjaki pri nakupu pnevmatik svetujejo tudi, da so vse štiri istega proizvajalca in enako obrabljene, kar pomeni, da nikoli in nikdar ne prestavljajte obrabljenih in dotrajanih pnevmatik s prednje osi (pri vozilih na prednji pogon) na zadnjo (ali obrnjeno). Starost zimskih pnevmatik naj ob tem v nobenem primeru, tudi če vsako leto sproti redno menjate letne za zimske in obrnjeno ter zato ne delujejo preveč obrabljene, ne bo več od štiri do pet let, saj ne glede na pravilno skladiščenje po tem času pnevmatika postane preveč trda oziroma plastična.
Če pa so obrabljene pred tem, prav tako nikakor ne čakajte in jih zamenjajte takoj, pri čemer pri Agenciji za varnost prometa (AVP) ob tem vsem, ki niso prepričani o ohranjenosti pnevmatik in nimajo merilnika globine profila, svetujejo, naj uporabijo kar kovanec za 2 evra. »Vstavite ga v kanal, in če njegova zgornja višina prekriva srebrni rob, ste še na varni strani. Vsaj teoretično. V praksi pa tak minimum pomeni, da je pnevmatika že skoraj izrabljena,« pravijo pri AVP.
