Ferrari leta 2004 ni imel nobenega pravega razloga za skrbi. Njihova dirkalna ekipa je osvojila že peti zaporedni konstruktorski naslov v formuli 1. Seveda je naslov svetovnega prvaka prav tako pripadel Mihaelu Schumacherju. Leto je bilo odlično tudi s poslovnega vidika. K temu je zlasti prispevala dobra prodaja modelov enzo in ferrari 360. Zadnji je bil s 17.000 prodanimi primerki najuspešnejši ferrari dotlej. Leto 2005 pa je bilo leto velikih sprememb. V formuli 1 so uvedli nova pravila, ki so močno načela Ferrarijevo konkurenčnost, Schumacher pa je slavil le na dirki, ki so jo zaradi varnostnih razlogov protestno zapustili vsi glavni konkurenti. Leto kasneje se je Schumacher upokojil. Leta 2004 so v Maranellu tudi nehali proizvajati enza, leto kasneje pa še ferrari 360.
Porsche 996 Turbo, Lamborghini gallardo in Ford GT so z odličnimi zmogljivostmi Ferrariju že nekaj časa močno dihali za ovratnik, zato je bil čas, da podjetje nekaj ukrene. Izdelali so F430. Tedanji voditelj Top Geara Jeremy Clarkson je svoj vtis strnil v sledeče besede: »To je novi ferrari F430 in ne bom okolišil. Je epski. Vozim ga že nekaj dni in za razliko od vseh ostalih super avtomobilov nisem uspel najti niti eno okolje, v katerem je manj kot spektakularen. Na avtocesti je briljanten, na lokalnih cestah je briljanten, v prometu je briljanten, in tukaj (na dirkališču, op. p.) … o, moj bog! V primerjavi s tem sta Aston Martin DB9 ali Porsche turbo kot rečna čolnička. Ta avto je preprosto osupljiv.« Njegovo mnenje o kupejski in kabrioletni različici F430 je delil tudi sovoditelj James May. »Kot veš, nisem najbolj športni voznik,« je priznal May. »Sem pa vozil ta dva in moram priznati, da sta presneto čarobna.«
Novi motor zamenjal Dina
Med glavnimi razlogi za navdušenje nad avtom najdemo njegov motor, ki je bil prelomen. Gre namreč za prvi Ferrarijev motor, ki je nastal po sklenitvi 50-letnega razvojnega cikla motorjev iz programa Dino. Novi 4,3-litrski osemvaljnik je imel za 20 odstotkov večjo prostornino od predhodnikov, a je tehtal vsega 4 kilograme več. Za lažjo vgradnjo v avto so zmanjšali njegov premer. Imel je 490 konjev (360 kW) in 465 Nm navora, pri čemer je kar 80 odstotkov navora bilo na voljo že pri manj kot 3500 obratih. Avto je imel težo 1450 kilogramov, najvišjo hitrost pa je dosegel pri 315 km/h. Do stotice je potegnil v 4 sekundah, 400 metrov si z njim prevozil v 12 sekundah, s kilometrom pa si opravil v vsega 21,65 sekunde. Če so se ostali vozniki pred teboj dovolj hitro umikali. Za najbolj zagrizene mehanike je bil na voljo z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom, a je bil prodajno bolj priljubljen 6-stopenjski F1 polavtomatik.
Za lažje dinamično premagovanje ovinkov so v avto vgradili še računalniško nadzorovani aktivni diferencial z omejenim zdrsom, ki je lahko spremljal porazdelitev navora na podlagi vhodnih podatkov tipal, ki so spremljala obnašanje vozila in sile, ki delujejo nanj. Na volan so vgradili »manettino« vrteče stikalo za preklapljanje med različnimi nastavitvami vozila. Za sneg, za normalno cesto vožnjo, za športni način, dirkalni način in še način brez vse pomoči elektronike za najbolj prvinsko izkušnjo vožnje. Recenzenti so pohvalili tudi odlično krmiljenje vozila, ki je bilo natančno, lahkotno in hkrati polno povratnih informacij, da je imel voznik boljši občutek, kaj se dogaja na stičišču asfalta in pnevmatik.
Veliko recikliranih komponent
Da si občutil vse prednosti F430, pa si moral premagati izhodiščni občutek, da gre zgolj za estetsko prenovo starega ferrarija 360. Medosna razdalja, širina in višina so ostale nespremenjene. Prav tako je avto obdržal številne poteze svojega predhodnika, so pa oblikovalci pri Pininfarini v sodelovanju s Ferrarijevim šefom dizajna Frankom Stephensonom uspeli novemu modelu vdihniti nekaj več živahnosti in agresivnosti. Veliko novih oblikovalskih potez je imelo zlasti funkcionalno noto. Dober primer tega je večji difuzor na zadku avta. V sodelovanju z ostalimi aerodinamičnimi nadgradnjami je proizvedel mnogo večjo potisno silo od modela 360. Pri 300 km/h je ustvaril 280 kilogramov potisne sile (130 kg spredaj, 150 kg zadaj), medtem ko je ferrari 360 proizvedel 195 kilogramov potisne sile. To silo je F430 dosegel brez pomoči zunanjih spojlerjev, koeficient upora pa je uspel obdržati nespremenjen pri 0,33.
Podobnost med modelom 360 in F430 pa je proti koncu proizvodnje modela postajala vse večji problem. Avto je postajal estetsko vse bolj zastarel, pikolovci pa so odkrivali tudi vse več komponent, ki jih je italijansko podjetje preprosto preneslo iz 360 v F430. Prevladovati je začel zlasti vtis, da ni šlo za revolucijo, temveč bolj evolucijo. Je bil pa zato dokaj zanesljiv, čeprav je menjalnik F1 rad nagajal. Prodali okoli 15.000 primerkov. x
