Vse bližje smo 21. decembru, najkrajšemu dnevu v letu. Toda noči bodo še nekaj mesecev dolge, zima pa prinaša tudi kup vremenskih pojavov, od megle in vlage do snega in zmrzali, ki močno vplivajo na vidljivost. Zato je še toliko pomembnejše, da v prometu sledimo temeljnemu načelu varne vožnje videti in biti viden, v nasprotnem se lahko zelo hitro zgodi nesreča. Tega se morajo zavedati tako ranljivi udeleženci, predvsem pešci in kolesarji, kot tudi vozniki, ki morajo biti pri svoji vožnji previdnejši. Da se pasti tega obdobja udeleženci v prometu še kako zavedajo, kaže tudi statistika prometnih nesreč, saj se jih pozimi ne zgodi več kot v drugih mesecih leta. A to še ne pomeni, da opozarjanje na pasti ni potrebno.

Splošno znanje slovenskih voznikov o varni vožnji naj bi bilo dobro, so pa med udeleženci v prometu tudi izjeme in prav na te moramo biti posebno pozorni. Vožnja sodobnega avtomobila je lahko tudi problem, saj zaradi moderne zasnove in trendov vozila postajajo vse večja, težja in močnejša. Ob nenehnem izboljševanju materialov so tudi čedalje udobnejša in izvrstno zvočno izolirana, vse to pa zmanjšuje pravi občutek hitrosti, s katero se premikamo.

Ključni prilagojena hitrost in večja varnostna razdalja

Uporabo meglenk je na slovenskih cestah mogoče opaziti že ob dežju, sneženju, megli in celo na avtocesti. Voznik naj bi se sicer pred prižigom meglenke odločil za »mehkejše« ukrepe in to vrsto avtomobilskih luči uporabil le ob zelo slabi vidljivosti. Zakon tako določa, da je treba ob zmanjšani vidljivosti praviloma uporabljati zasenčene žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo, denimo v koloni. »Če upoštevamo pretočnost avtocest in dejstvo, da večinoma vozimo v koloni vozil, za nami pa redko ni drugega vozila, poleg tega sprednja meglenka izrazito poveča bleščanje žarometov, ko je vozišče mokro, zadnja pa še močneje blešči in zmanjšuje kontrast med zadnjo lučjo in zavorno lučjo, uporaba meglenke na avtocesti ni priporočljiva in je v večini primerov moteča. Ne nazadnje po zakonu niti ni dovoljena, saj so hitrosti vožnje po avtocesti navadno večje od 50 kilometrov na uro, vidljivost ob dežju pa redko manjša od 50 metrov. Predvidevam, da se vozniki s prižgano meglenko le zavarujejo, da bi bili bolje vidni. Pri tem pa večinoma ohranijo priučeni slog vožnje. Pravilno bi seveda bilo, da ob poslabšanih razmerah prilagodimo hitrost in varnostno razdaljo, saj pričakujemo daljše zavorne poti in težje zaznavanje tveganj. Meglenka je tako odveč, saj z njo nemalokrat zavajamo voznika za nami, da vidljivost ni tako slaba, kot bi jo razumeli, če meglenka ne bi bila prižgana,« pojasnjuje Mitja Jeseničnik, inštruktor varne vožnje pri AMZS.

Ključno je, da prilagodimo vožnjo razmeram, avtomobilu in svoji pripravljenosti. Večina sodobnih vozil ima širše pnevmatike od starejših vozil, kar sicer ugodno vpliva na oprijem v suhih razmerah. Ob mokrem vozišču pa se je pomembno zavedati, da širša pnevmatika težje spodriva vodo izpod profila kot ožja. Pomembno vlogo pri tem imata tudi globina profila pnevmatike in starost. Vse to naj bi vesten voznik pri vožnji v poslabšanih razmerah upošteval. Največ za splošno varnost bomo naredili s prilagojeno hitrostjo in povečano varnostno razdaljo, ki naj bo takšna, da se bomo lahko vedno varno ustavili. Seveda takšna vožnja zahteva od voznika več pozornosti, več nenehnega prilagajanja in spremljanja razmer. Pomembno je, da ostanemo strpni, umirjeni in da ne izvajamo dodatnega pritiska na voznike pred nami. Predvsem pri strpnosti in vožnji na primerni varnostni razdalji lahko v Sloveniji še zelo napredujemo.

Omejitev hitrosti na avtocesti odvisna od stopnje vidljivosti

»Znanje o tem, kako voziti ob zmanjšani vidljivosti ter kdaj in seveda kako uporabljati meglenke in druga svetila, učitelji vožnje posredujemo vsem tečajnikom med učenjem, to znanje je tudi del preizkusa. Konkretno je sicer meglenke dovoljeno uporabljati le takrat, ko je vidljivost zmanjšana na 50 metrov, zadnje pa le takrat, ko tesno za vozilom tudi ob zmanjšani vidljivosti ni kolone. So pa meglenke v številnih sodobnejših vozilih tudi v funkciji trenutnega osvetljevanja zavoja, ko lahko pomagajo osvetliti vstop v oster zavoj, ki ga snop zasenčenega žarometa praviloma ne osvetli. Seveda pa je meglenke dovoljeno uporabljati tudi ob zmanjšani vidljivosti zaradi močnega naliva, sneženja ... Zmanjšana vidljivost sicer pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z največjo dovoljeno hitrostjo,« pravi Zala Grilc z Javne agencije RS za varnost prometa. A niso le vozniki tisti, ki se morajo zavedati posebnosti vožnje v razmerah slabše vidljivosti. Pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti prispevajo tudi pešci. Za njihovo varnost je tako ključno, da v mraku ali ob slabši vidljivosti nosijo odsevna telesa, kot so kresničke, trakovi ali brezrokavniki. Tudi kolesarji in električni skiroji morajo v mraku in slabih vremenskih razmerah uporabljati obvezna svetila in odsevna telesa na kolesu. Poskrbite tudi za varnost svojega štirinožnega prijatelja, na voljo so že odsevne oprsnice, ovratnice in trakovi za pse. Pešci morajo seveda upoštevati cestnoprometna pravila in uporabljati le površine, namenjene hoji. Zato je pomembno, da predvsem otroke in starejše poučimo o opremi, pravilni hoji in varnem prečkanju ceste v mraku, ponoči in ob slabši vidljivosti.

Najhujše nesreče se praviloma zgodijo na avtocestah, kjer so hitrosti največje in kjer se lahko megla pojavi nepričakovano in izjemno hitro. Takrat je še kako pomembno, da Družba za avtoceste v RS pravočasno obvešča in vodi promet, da torej z ustreznimi vsebinami opremi znake spremenljive prometne signalizacije. »Ko se pojavi megla, se odločimo za omejitev hitrosti. Ustrezna omejitev hitrosti je odvisna od stopnje vidljivosti. Ločimo pet stopenj, za vsako je določena dovoljena največja hitrost vožnje, sistem pa glede na stopnjo vidljivosti samodejno prilagaja tudi omejitve hitrosti. Če bi se vsi vozniki prilagodili omejeni hitrosti, bi se lahko izognili naletom v megli. Odzivi voznikov so sicer ob megli različni. Nekateri so pazljivi, spet drugi vozijo, kot da jih megla ne ovira. Letos smo sistem vidnega vodenja prometa uvedli tudi na višnjegorskem klancu proti Novemu mestu. Z vidika infrastrukture bomo nadaljevali projekt 'vidnega vodenja prometa', z vidika preventive pa opozarjali voznike na nevarnost megle predvsem prek prometnih informacij in aplikacije Promet+,« so nam sporočili z Darsa.