Nekatere stvari so preprosto neizbežne. Primer tega je austin montego. Močno je namreč povezan z zmešnjavo, ki je slišala na ime British Leyland (BL). Šlo je za konglomerat najbolj zvenečih britanskih avtomobilskih znamk, vključno z Jaguarjem, Roverjem, Land Roverjem, MG, Morrisom, Austinom … Nastal je leta 1968, leta 1975 pa ga je vlada že morala delno nacionalizirati. V 80. letih je konglomerat krvavo potreboval novo družinsko limuzino, ki bi bila zanimiva za izredno pomemben britanski trg službenih vozil in drugih oblik voznih parkov. Ta segment je dolgo obvladovala Fordova cortina, ki pa so jo leta 1982 v Evropi nehali izdelovati. Pojavilo se je torej kratkotrajno okno priložnosti za British Leyland, luknjo v ponudbi pa naj bi zapolnil prav austin montego.
Bil pa je problem. Montega so pri BL razvijali že več let, a še vedno ni bil nared. Namesto tega je podjetje leta 1982 v prodajo poslalo posodobljeno različico modela princess. Izdelovali so ga že od leta 1975, v prenovljeni obliki pa so mu nadeli ime austin ambassador. Istega leta so na trg pripeljali tudi kombilimuzino austin maestro. Montego je bil medtem še vedno ujet v razvojnem peklu.
Preveč kuharjev okoli lonca
Velik del odgovornosti za stagnacijo montega leži v odločitvi, da večjo limuzino montego izdelajo na malenkost predelani platformi manjše kombilimuzine maestro. Ob tem je bil prvi dizajn montega tudi mešanica sredinskega dela kombilimuzine, ki ga je zasnoval Ian Beech, sprednji in zadnji del pa je oblikoval Roger Tucker. Da je avto nastal kot kolaž zamisli dveh oblikovalcev, se je videlo na daleč. Moteča so bila zlasti vrata, zmešnjavo pa je pod vodstvom Davida Bacha poskušal rešiti Harris Mann. Eden od poskusov je bil tako zelo neuspešen, da je Austinov šef Harold Musgrove ob pogledu nanj povsem izgubil živce. Kmalu zatem je Bach zapustil podjetje, na položaj šefa oblikovalcev pa so pripeljali Roya Axa. Ko je ta prvič videl montega, ni mogel verjeti svojim očem.
»Stal sem pred avtom, ko so mi rekli, da je model od prodaje na trgu oddaljen več kot eno leto in imam zato odlično priložnost, da ga izboljšam, če menim, da ga je treba izboljšati. V takšnih okoliščinah je težko najti prave besede, a moje prve pripombe so bile, da bi bilo treba dizajn zavreči in vse skupaj narediti znova,« se spominja Roy Axe, a dodaja, da mu te možnosti niso ponudili. Podjetje je vztrajalo, da montega v prodajo pošljejo že leta 1984, zato je imel precej zvezane roke. »Spremembe so bile res minimalne, saj so vrata morala ostati takšna, kot so bila, prav tako osnovna oblika, ki jo je narekovala struktura. Uspelo mi je izboljšati sprednji del in se znebiti 'maestro' videza. Rezultat je bil daleč od nečesa, na kar bi bil ponosen, vendar je bilo to najboljše, kar sem lahko naredil.«
Stavke, stavke in stavke
Avto je prišel v prodajo aprila 1984, javnosti pa so ga predstavili na jugu Francije. Poznavalce je presenetilo, kako zelo se je razlikoval od maestra. Dolg je bil 4,47 metra, medosna razdalja je bila 2,57 metra. Vozniki so hvalili udobje vožnje, vključno z natančnim krmiljenjem ter dobrim in tihim vzmetenjem. Na voljo je bilo več pogonskih sklopov. Leta 1985 pa je MG v prodajo poslal tudi svojo turbo različico montega z 2-litrskim motorjem, ki je premogel 150 konjev (112 kW) ter 229 Nm navora pri 3500 obratih, najvišjo hitrost pa je dosegel pri 215 km/h. Do stotice je ta model potegnil v 7,7 sekunde. Šlo je za najhitrejši serijski avto, ki ga je MG poslal v prodajo dotlej. Pohval je bila deležna tudi notranjost montega, ki jo je zasnoval Axe, a konkurenca v obliki Vauxhallovega cavalierja (opel ascona) in Fordove sierre je bila izredno močna. Za hude pritiske na trgu sta poskrbela tudi Vauxhallov lastnik GM in Ford, ki sta si lahko privoščila agresivne popuste na prodajo svojih modelov.
Za dodatne težave so poskrbela še trenja med upravo British Leyland in zaposlenimi. Maja 1984 so se začele prve demonstracije. Junija je podjetje odpustilo voznika viličarja, zaradi česar so začeli stavkati vozniki v logistiki podjetja, proizvodnja pa se je povsem ustavila. Septembra je prišlo do nove stavke, novembra pa se je zaradi novega spora proizvodnja ustavila še za dodatna dva tedna. Do konca leta je podjetju uspelo prodati vsega 34.700 montegov, pojavljale pa so se tudi kritike o slabi kakovosti izdelave. Montega so izdelovali do leta 1995, a od leta 1988 ne več pod znamko Austin, ki je ugasnila. BL se je v tem obdobju tudi prestrukturiral v Rover, leta 1994 pa je podjetje prevzel BMW. Izročilo pravi, da je bil šef bavarskega podjetja Bernd Pischetsrieder šokiran, ko je izvedel, da še vedno izdelujejo močno zastarelega montega. Hitro je sprejel odločitev, da se to konča.
