Prišel je čas za nakup avtomobila. Znamko in model smo že izbrali. Bili smo na testni vožnji in se odločili za barvo. Tudi seznam (dodatne) opreme smo si sestavili. Ponoči in tudi podnevi sanjarimo, kako se z njim peljemo in kako nas v njem vidijo sosedi. Pred nami je le še malenkost, imenovana plačilo. To lahko izvedemo na več načinov. V svetu rabljenih avtomobilov so oblike plačila lahko še bolj raznovrstne. Posebno če je vrednost rabljenega vozila nizka, znajo nekatere transakcije spominjati na čase pred izumom univerzalnega menjalnega sredstva oziroma denarja. Blago za blago. Leta 2013 je razvijalec storitev za bitcoin, znan kot Rassah, izvedel tudi prvi uradni nakup avtomobila s to kriptovaluto. Kupil je Toyotinega priusa, plačal pa 1000 bitcoinov. Tedaj je bilo to okoli 20.000 evrov, danes pa blizu 96 milijonov evrov.
Denimo, da smo staromodni in verjamemo v nakupe z običajnim denarjem. Morda imamo na računu celo dovolj za neposreden nakup avtomobila. Včasih se je reklo »z gotovino«. Se to danes še splača? To je malce težje vprašanje, odvisno od obrestnih mer, finančnih sposobnosti in tega, kaj bi sicer naredili z denarjem, porabljenim za avto. Če bi ga vložili v kaj donosnejšega od obresti za financiranje nakupa vozila, potem je financiranje boljša rešitev. Če ne, se z nakupom z gotovino izognemo plačevanju obresti in drugim zapletom. Zagotovo pa ne gre več računati na to, da bi za gotovino dobili kakšen popust.
Fizični denar je postal nebodigatreba
To ni slovenski pojav, temveč globalni trend. Številni svetovni trgovci se niti nočejo dotakniti večjih zneskov fizičnega denarja. Z njim so namreč povezani dodatni stroški varovanja in hranjenja, v ozadju pa je tudi nevarnost pranja denarja sumljivega izvora. Dodatnih popustov ni niti na elektronsko »gotovinsko« plačilo, pri katerem je teh težav manj. »Za prodajalca večje razlike ni, vsak avto se preda stranki šele po tem, ko je v celoti plačan. Ali ga kupec plača z gotovino ali lizingom, za prodajalca ni tako pomembno,« razlog, zakaj gotovinsko poslovanje danes nima več prednostnega statusa, pojasnjuje Tomaž Oblak, direktor prodaje in marketinga pri Summit motors Ljubljana. Avtomobilski trgovci še vedno ponujajo popuste, le da te vežejo na odločitev za financiranje pri njih. »V Sloveniji je najbolj razširjen finančni lizing, pri katerem avtomobil po plačilu zadnjega obroka postane last lizingojemalca,« pojasnjujejo v NLB. Kot dodaja Oblak, je njegova prednost tudi v tem, da ga je mogoče prilagoditi potrebam in finančnim zmožnostim stranke. »Hkrati lahko postopek enostavno uredi skupaj s prodajalcem,« pojasnjuje Oblak. Pri NLB kot dodatno prednost lizinga navedejo, da je sklenitev te vrste financiranja hitrejša kot pri posojilu.
Pri tem je na voljo tudi nekaj možnosti za posameznike, ki sicer imajo dovolj visoke dohodke, a so vpeti v alternativne oblike zaposlitve prek honorarnih pogodb oziroma samostojnega podjetništva ali pa imajo pogodbe za določen čas. Pri tem se seveda upošteva boniteta lizingojemalca, se pa v nekaterih primerih lahko zahtevajo tudi strožji pogoji v obliki višjih pologov ali dodatnega poroštva, pojasnjuje Oblak. Hkrati ni naključje, da avtomobilski trgovci popuste ponujajo prav za nakup avtomobila z lizingom. Že hiter obisk spletnih strani avtomobilskih trgovcev bo pokazal, da imajo nekateri lastne lizinške hiše. Drugi imajo s ponudniki lizinga sklenjene posebne pogodbe, v zameno za sklenitev določenega števila lizinških pogodb pa dobijo različne bonuse. Med lastniki ponudnikov lizinga najdemo tudi vse večje avtomobilske igralce, kot so Volkswagen, Stellantis, BMW, Renault in Mercedes-Benz. Ko stvar pogledaš s tega zornega kota, vidiš, da glavni produkt, ki ga ponuja avtomobilska industrija, niso avtomobili, temveč financiranje. Sam avto je le »vozilo«, prek katerega je mogoče s stranko »vstopiti« v lizinško pogodbo.
V Sloveniji manj razširjen je operativni lizing
Nakup prek lizinga je za prodajalca praktičen tudi zaradi večje pogajalske fleksibilnosti. Kupcev nekaj deset evrov več na mesec ali nekaj mesecev več za odplačilo lizinga ne stisne tako močno pri srcu in denarnici kot nekaj tisoč evrov več, ki jih je treba plačati v tistem hipu. Tudi tisti popust za tisoč evrov, ki ga pogosto najdemo ob ponudbi avta na lizing, hitro postane tisoč, dva tisoč ali več tisoč evrov dodatnega dobička za prodajalca. Kupci z lizingom pa verjetno malo manj uživajo ob vsakoletnem sporočanju svoji lizinški hiši, da so avto pravilno zavarovali.
V Sloveniji manj razširjena oblika financiranja je operativni lizing. Kot pojasnjujejo pri NLB, pri tem lizingu po poteku pogodbe avtomobil vrnemo lizingodajalcu. Pogodbe navadno veljajo dve do tri leta, pogosto pa obsegajo tudi dodatne omejitve, kot je največje število prevoženih kilometrov na leto. »V Sloveniji je taka oblika razširjena med podjetji, ki želijo optimizirati stroške vodenja voznega parka in ne želijo prevzemati tveganj, povezanih s preostankom vrednosti rabljenega vozila,« pojasnjuje Oblak. »Za fizične osebe je ponudba tovrstnega financiranja za zdaj precej skromna, vendar ocenjujemo, da se bo razvila v prihodnjih letih.« Operativni lizing je zelo razširjen zlasti čez lužo, nov zagon pa dobiva tudi po zaslugi električnih avtomobilov. Vas skrbi, da današnji električni avtomobili še niso tehnološko dodelani in da bo že čez nekaj let na trgu veliko boljša tehnologija, z varnejšimi in zmogljivejšimi baterijami? Ste prebrali drobni tisk v oglasih, da vam proizvajalci z desetimi leti garancije jamčijo, da zmogljivost baterije ne bo upadla pod 70 odstotkov, in znate izračunati, da 29 odstotkov baterije pri okoli 330 kilometrov zimskega dosega pomeni okoli 96 kilometrov. Ko k temu prištejemo še pomanjkljivo ekspresno polnilno infrastrukturo, boste imeli le okoli 140 kilometrov (namesto 236 kilometrov) brezskrbne zimske vožnje, preden boste začeli razmišljati o tem, kdaj je treba spet na polnilnico. Vse te težave naj bi v očeh številnih ljubiteljev električnih avtomobilov odpravljal operativni lizing. Avto voziš dve do tri leta, ko je v vrhunski kondiciji, nato pa ga vrneš in zamenjaš za novejši model s povsem novo baterijo. Da je strmoglavljenje cen rabljenih električnih avtomobilov močno načelo vrednost lastništva, je le dodatna voda na mlin. Vrnjeni avtomobili pa so lahko zanimivi tudi kot obnovljeni rabljeni avtomobili z zamenjanimi baterijami.
Če vse skupaj spominja na navade, ki smo jih od leta 2007 razvili pri nakupu pametnih telefonov, to niti ni tako nenavadno. Je pa vprašanje, kaj imajo takšni hitro zavrženi in za novi model zamenjani električni avtomobili še skupnega z varstvom okolja.
