Nakup avtomobila je za nakupom nepremičnine drugi najpomembnejši v življenju in praviloma tudi drugi najdražji. Na vprašanje, katerega izbrati, se seveda ponuja nešteto odgovorov, čeprav je res, da Slovenci avto pogosto kupujemo z očmi. Ko enkrat izberemo model, nas čaka temeljit razmislek o tem, kateri motor izbrati, bo menjalnik ročni ali samodejni in kaj vse naj bo del opreme. Pri tem se nakup avtomobila za številne konča. Pa čeprav je pri modelu še kako pomembno, ali ima pogon speljan na prednji, zadnji ali vsa štiri kolesa. Ali prevedeno, pogon je tisti, ki določa način naše vožnje in tudi to, s kako zahtevnim terenom oziroma podlago se bo naš štirikolesnik lahko spopadel.
Večina voznikov v vsakdanji vožnji navadno ne opazi razlike med pogoni, a se zavedajo, da pride štirikolesni pogon do izraza v zahtevnejših voznih razmerah in tedaj, ko nas pot zanese na strmejše, bolj spolzke ali zasnežene klance, zlasti če cesta ni asfaltirana. Seveda na vodljivost vozila vpliva več dejavnikov. To so pnevmatike, globina njihovega profila in starost, pravilna geometrija podvozja in tudi razporeditev teže. Razlike v pogonih pa opazimo v zahtevnih voznih razmerah. Pri čemer so današnja vozila dobro opremljena s sodobnimi tehnologijami, ki težave odpravijo brez težav.
Proizvodnja pri pogonu na prednji kolesi preprostejša in cenejša
Na evropskih cestah se danes vozi največ avtomobilov s pogonom na prednji kolesi, pri čemer se je tovrstni pogon najbolj razširil v 80. letih, potem ko je bila konfiguracija z motorjem spredaj in pogonom zadaj dolgo v ospredju. A to je med drugim pomenilo, da je v kabini manj prostora, saj ga zavzemata sredinski tunel in diferencial na zadnji osi, zaradi česar je bil manjši tudi prtljažnik. Pri pogonu na prednji kolesi pa je dno potniške kabine lahko nižje in s tem je več prostora. Za nameček velja proizvodnja vozil s pogonom na prednji kolesi za preprostejšo in cenejšo. »Prednosti pogona na prednji kolesi so zagotovo nižji stroški in manjša kompleksnost. Teža motorja in menjalnika nam sicer daje določeno obremenitev na prednjo os, ki pa je hkrati tudi vodilna. Pri tem niso potrebni deli, kot na primer kardanska gred in zadnji diferencial. Zaradi tega se potem spremeni tudi zadnje vzmetenje,« o prednjem pogonu pravi Miodrag Vidić, tehnični inštruktor pri Toyoti Adrii, ki pri prednjem pogonu najde še eno odliko, in sicer varnost: »V zadnjem času so se vozila na področju varnosti zelo spremenila. Če govorimo o varnosti in stabilnosti vozila na cesti in ob trku, menim, da so primernejša vozila s pogonom na prednji kolesi. Pri trku se prednji del karoserije 'zmečka' in s tem absorbira silo trka. Če ta sila prodre do motorja, ki tudi absorbira določen del energije naleta, se motor počasi pomika pod vozilo, zato govorice, ki so bile nekoč aktualne, da ob nesreči motor dobiš v naročje, ne držijo več.«
Samo na podlagi večje zastopanosti pogona na prednji kolesi, ki vozilo »vleče«, še ne moremo soditi, da je ta tudi najboljši. Pri avtomobilih namreč prav tako velja, da je lažje »riniti kot vleči«, poleg tega si kolesa pri pogonu v zadnjem delu razporedijo vloge (prednji skrbita za krmiljenje, zadnji za pogon), medtem ko je pri pogonu v prednjem delu vse osredotočeno na prednji kolesi. To se pri vožnji naravnost, ko je prednji par obremenjen samo s pospeševanjem in zaviranjem, niti ne občuti, v ovinkih pa sledi tudi volanu – če takrat pospešujemo ali zaviramo, je preobremenjen. Ob tem je treba spomniti, da se pri vsakem speljevanju težišče prenese nazaj, pri čemer se prednji del dvigne. To pomeni, da kolesi vozila s prednjim pogonom ob sunkovitem pospeševanju hitreje zakopljeta v prazno.
Pogon zadaj in izklopljena stabilnostna elektronika nista na ti
Pogon zadaj, ki vozilo »potiska«, velja za nekaj posebnega, saj omogoča večji užitek med vožnjo, a zahteva tudi več vozniškega znanja. Po njem sta znani tudi premijski znamki BMW in Mercedes-Benz, po sto letih bo model s pogonom na zadnji kolesi ponudil tudi Audi, in sicer gre za njihovo osnovno različico A6. Pogon na zadnji kolesi je primernejši za težje avtomobile in za tiste z zmogljivejšimi motorji. Je pa v zadnjih 20 letih elektronika tako napredovala, da tudi v zimskih razmerah, seveda pod pogojem, da je avto opremljen z zimskimi gumami ter da voznik vozi z glavo in razmeram na cesti primerno, težav z izgubo oprijema pri pogonu na zadnji kolesi skoraj ni več.
»Pri speljevanju in dinamični vožnji, zlasti skozi ovinke, se teža prenese na zadnjo os. V takšnih primerih si tudi želimo dober oprijem in pospeške. Ko se teža prenese na zadnjo os, lahko pritisk na zadnje pnevmatike v dobri meri izkoristimo z zadnjim pogonom. Pogon tako dobi dober oprijem. So pa lahko tovrstni avtomobili brez vključenih asistenčnih sistemov zelo zahtevni za vožnjo, ker lahko zadek v vsakem malo bolj dinamičnem ovinku oddrsava. Videti je sicer atraktivno, vendar lahko imajo tisti, ki tega niso vešči in to celo počnejo v običajnem prometu, precej težav, da avto s takšnim pogonom umirijo. Pri zmogljivih športnih avtomobilih se je treba ob popolnem izklopu stabilnostne elektronike zavedati, da je lahko avto v takšnih razmerah izjemno nevaren. Ob vklopljeni stabilnostni elektroniki pa vožnja ni naporna in tudi ne čutimo velike razlike,« pravi Damijan Kreže, inštruktor varne vožnje pri AMZS. Zaradi naštetega je pomembno, da se voznik nauči, kako uspešno reševati kritične situacije.
Za idealnega in tudi najvarnejšega velja pogon na vsa štiri kolesa, ki pa ga premorejo predvsem (športni) terenci ter nekateri električno gnani avtomobili. Njegova slabost je, da je avto dražji in težji, zato se poveča tudi poraba goriva. Razlog, da pri terencih prevladuje štirikolesni pogon, je oprijem vozila oziroma trakcija. Poznamo pa stalnega in priklopljivega. Pri slednjem ob pojavu zahteve po štirikolesnem pogonu tega vklopimo prek stikala. V takem primeru je treba obvladati tudi posebne tehnike in imeti v zavesti, kdaj in kje lahko s tako vklopljenim štirikolesnim pogonom vozimo ter kdaj in kje ne smemo. Pogosto je težava predvsem pri zelo dobrem oprijemu. Zaradi zapor v posameznih diferencialih, ki omogočajo razporeditev pogona na posamezna kolesa, je vožnja po podlagi z zelo dobrim oprijemom, na primer asfaltu, odsvetovana. Ko pa zapeljemo na zahtevno podlago, nam tak pogon pomaga in omogoča, da teren odpeljemo brez težav. »Ker je treba imeti za pravilno uporabo priklopljivega štirikolesnega pogona kar nekaj znanja, so inženirji razmišljali o poenostavitvi njegove uporabe. Zato je pogon dobil ali posebne diferenciale ali dodatne sklopke, ki so prevzele funkcijo preklapljanja, z računalniško podporo ali mehanskimi rešitvami pa omogočile, da vozniku ni več treba razmišljati o tem, kdaj ga vklopiti,« o štirikolesnem pogonu pravi Kreže. Gre za nekakšen najboljši kompromis, saj pri njem kolesa vlečejo in porivajo avtomobil.
