»Nisem vedela, da testiraš tudi rabljene avtomobile,« se je neka ženina prijateljica  obregnila ob Suzukijevega swifta, ki je bil parkiran na dovozu. O pomanjkljivi estetiki avtomobila so imele kaj pristaviti tudi druge prijateljice in celo žena. V kovinsko srebrni barvi avto z izrazito izbočenim zadkom ter kombinacijo prelomljenih linij morda res spominja na grdega račka, a saj poznate zgodbo. Grdi raček ni postal lep, ko je odrasel, saj še vedno ni bil raca, ampak labod. Lep je postal bralcem, ko smo naposled razumeli, kaj pravzaprav je. Tako je tudi s swiftom. Malce drugačen zunaj, malce drugačen znotraj, a stvar ima smisel.

V avto sem se zaljubil, ko sem vanj sedel ponoči in zagledal, da je bilo vse osvetljeno v tisti stari oranžni barvi, značilni za avtomobile pred digitalizacijo. V hipu sem ga razumel. Za to potrebujem dodatno analogijo. Se še spomnite filma The Goonies iz leta 1985? Del ansambla mladih pustolovcev je bil tudi azijski fant Data, ki ga je igral oskarjevec Ke Huy Quan. Fant je požel veliko smeha s svojimi domiselnimi izumi, ki so bili pred časom, a na žalost niso vselej delovali, tako kot bi morali. Vem, smešno. Ampak fant je bil komaj v osnovni šoli. Imel je čas izpiliti za svoja leta nadpovprečne veščine.