Če smo pred časom pisali o tem, da je bil prvi avtomobil, ki smo ga poimenovali za športnega terenca, tisti, ki je začel trend štirikolesnikov, ki jih je danes daleč največ in so z naskokom najbolj priljubljeni, toyota RAV4, je treba dodati, da je Toyota posredno zaslužna tudi za to, da so športni terenci kmalu postali priljubljeni tudi pri bolj prestižnih znamkah. Njena znamka premijskih vozil Lexus je namreč že leta 1997 na ceste poslal prvega tako imenovanega luksuznega SUV. To je bil model RX, ki je že v drugi generaciji prevzel tudi hibridni pogon, pred dvema letoma pa je na ceste zapeljal že v obliki pete generacije. Le malce za njim, v lanskem letu, pa je Lexus, tokrat daleč od tega, da bi bil s tem prvi, predstavil tudi svoj prvi namensko zasnovan električni premijski SUV, ki so mu nadeli ime RZ. Ta je zasnovan na Toyotinem električnem športnem terencu bz4X, a je od njega kar nekaj večji, pa čeprav imata enako medosno razdaljo (2,85 metra), natanko takšno, kot jo ima tudi RX. A pustimo toyoto, RX in RZ si poleg enake medosne razdalje delita tudi precej podobno zunanjo obliko, notranjost, prostornost in še marsikaj, zato se bo med njima odločal marsikateri kupec.
Jasno, predvsem tisti, ki tehta med nakupom električnega in »ne povsem« električnega avtomobila (in ima seveda, tega ne gre skrivati, dovolj pod palcem, saj gre pač, kot omenjeno, za luksuzna avtomobila). Tudi RX je namreč v različici, s katero smo se družili nekaj dni, dodobra elektrificiran, saj je šlo za priključnega hibrida, s katerim smo brez večjih težav zgolj na elektriko prevozili slabih 50 kilometrov. To pa je že razdalja, ki veliki večini uporabnikov zadostuje za vsakodnevne opravke, ko se s tem avtomobilom odpravite na potovanje, pa je tu še vedno njegov primarni način pogona.
Ko naredite 100 kilometrov v mešanem ciklu, torej se malce zanašate na elektriko, malce na bencin, vozite malo po mestu in malo po avtocesti, vam bo RX porabil dobrih 6 litrov bencina na 100 kilometrov, ko pa boste nabirali avtocestne kilometre, se bo poraba približala desetim litrom. Z električnim RZ smo medtem lahko v enem kosu naredili okrog 325 kilometrov, kar je pošteno povedano manj, kot bi pričakovali, in manj tudi od marsikaterega konkurenčnega avtomobila. A zdaj že dobro namazani z vsemi električnimi žavbami lahko mirno zatrdimo, da se tudi s tem da povsem mirno shajati, le na daljših poteh je potrebnega nekaj več načrtovanja.
Pri vožnji je treba pohvaliti udobje v najširšem pomenu besede, kljub nekaterim impresivnim podatkom, denimo glede pospeška, pa ta dva avtomobila nista namenjena športni vožnji. Edina občutnejša razlika med obema je tako prav pri pospeških in hitrejši vožnji, ko je RX, logično, precej glasnejši. Pri večini drugih stvari pa sta si avtomobila precej podobna. V notranjosti je RX še malenkost bolj prestižen, kar se tiče materialov, pri čemer pa so ti v vsakem primeru vrhunski tako na pogled kot na otip. Pohvaliti je treba upravljanje nastavitev s pomočjo dovolj stikal in gumbov, prostornost potniške kabine in preglednost, medtem ko je zaradi osnovne zasnove vozila in baterij, ki jih ima RX skrite v dnu prtljažnika, pri njem prostornina skromnejša, četudi gre za nekaj večji avto.
Lexus še naprej ponuja luksuz, ki se od tistega evropskih znamk razlikuje, a ne več toliko kot včasih. O ceni pa le... Da luksuz pač ni poceni. A zna biti marsikje še dražji, kot je zgoraj opisani.
