Pokojni brazilski dirkač formule 1 Ayrton Senna je v mladosti nastopal na dirkah v kartingu in že takrat kazal svojo briljantnost. Poznavalci za prelomni trenutek v njegovi karieri štejejo, ko se je nekoč nebo nad dirkališčem raztrgalo in je začelo deževati, Senna pa ni bil kos razmeram na progi. Doživel je boleč poraz. Ta je še podžgal njegovo željo po zmagovanju. Zadal si je nov načrt: da zapelje na progo ob vsakem dežju. S tem je želel pridobiti občutek za oprijem in ravnotežje dirkalnika v različnih deževnih okoliščinah. Vnema se mu je obrestovala, saj je postal verjetno največji mojster dežnih dirk.
Senna je skrivnost svojega uspeha deloma pripisoval razumevanju in znanju. Povedal je, da v mokrih razmerah voznik ne sme staviti na spomin, saj se oprijem vozišča spreminja iz kroga v krog, temveč mora čutiti vsak zavoj. Slavno pa je tudi ocenil, da se drugi vozniki bojijo dežja, medtem ko ga sam obožuje. Tudi ta psihološki moment je bil razlog, zakaj je po njegovem mnenju dež izničil prednosti dirkalnikov in v ospredje postavil človeka. »Dež izenači avtomobile, ne pa tudi dirkačev,« se glasi njegov slavni citat. Če se dežja lahko bojijo celo najboljši vozniki na svetu, ni čudno, da se takšne stvari dogajajo tudi običajnim smrtnikom, ko sedemo za volan. Prizori so znani. Že ob najbolj rahlih kapljah dežja se promet po mestu povsem ustavi. Rutinska pot domov pa se spremeni v polžjo procesijo.
Pojavi se lahko anksioznost
Ko se vreme poslabša, bodisi zaradi dežja, megle, sneženja ali le mračne oblačnosti, vozniki postanejo bolj obremenjeni. Spoprijemajo se z zmanjšano vidljivostjo in slabšimi kontrasti med predmeti. Sence in odsevi od mokrega vozišča ustvarjajo dodatne težave. Včasih niti ne vidiš dobro, kje poteka črta med pasovi. Voznik mora v takšnih okoliščinah v krajšem času obdelati več informacij, še preden sploh govorimo o nadzoru nad vozilom, ob tem pa se praviloma počuti manj suverenega in manj varnega.
Nič čudnega torej, če se med vožnjo v slabem vremenu pri mnogo voznikih poveča anksioznost. Gre za občutek napetosti, nelagodja in pretirane previdnosti, ki pogosto vodi do manj tekoče in neodločne vožnje – predvsem v urbanih okoljih. Vozniki v slabih razmerah intuitivno »stopijo na zavoro«, tako fizično kot psihično. Dodaten dejavnik je tudi sprememba rutine. Ljudje smo bitja navad, vožnja po suhi cesti v sončnem vremenu pa je ena tistih dejavnosti, ki jih veliko ljudi opravlja skoraj na »avtopilotu«. Ko se razmere spremenijo, pa moramo znova aktivno razmišljati o stvareh, ki so bile prej rutinske: ali bodo pnevmatike ohranile oprijem, kako dolg bo zaviralni čas, ali so brisalci na primerni nastavitvi, kje se skriva pešec s temnim dežnikom. Vse to prinese dodaten stres. To zelo defenzivno vedenje voznikov pa ima tudi koristno plat. Raziskava agencije za varnost prometa (AVP) je namreč ponudila zanimive ugotovitve.
Manj nesreč kot v lepem vremenu
»Sicer se pojavljajo razlike med posameznimi državami in vremenskimi neprilikami, toda iz celotnega dokumenta vendarle lahko razberemo, da je tako imenovano slabo vreme, predvsem pa spolzkost vozišča, denimo zaradi dežja, le redko krivo za večje število nesreč,« nam je povedala Zala Grilc iz AVP. To potrjujejo tudi podatki slovenske policije. »V slabem vremenu se zgodi sorazmerno malo prometnih nesreč, prav tako so posledice blažje,« nam je povedala predstavnica policije za stike z javnostjo Maja Ciperle Adlešič. »V letu 2024 se je zgodilo 20.356 prometnih nesreč, od tega 2017 v deževnem vremenu, 11.530 v jasnem vremenu, 223 v megli, 5175 v oblačnem vremenu, 154 v snegu, sedem v toči, 27 v vetru, 1223 pa v drugačnih razmerah.« Maja Ciperle Adlešič je še dodala, da vremenske razmere vplivajo na stopnjo previdnosti udeležencev cestnega prometa. »Zagotovo je v slabem vremenu previdnost udeležencev večja kot v ugodnih vremenskih razmerah. Zato se zmanjšajo tudi hitrosti, kar ob morebitni prometni nesreči vpliva na posledice. Lahko bi rekli, da se v slabem vremenu zgodi sorazmerno malo hujših prometnih nesreč.« Podobno ugotavljajo pri AVP: »Čeprav slabe vremenske okoliščine, kot so dež, sneg, megla ali nizke temperature, povečujejo tveganje za prometne nesreče, se večina teh še vedno zgodi v ugodnih vremenskih razmerah, kot je jasno ali oblačno vreme, na suhem cestišču z dobrim oprijemom. Iz tega lahko sklepamo, da je za varno vožnjo še vedno najbolj odgovoren voznik, bistveno manj pa vplivajo vreme, sodobna tehnika ali infrastruktura.«
Ključno je izobraževanje
To pa vseeno ne pomeni, da je previdnost v slabih vremenskih razmerah odveč in naj vsi vozimo, kot da smo Senna, čeprav v veščine za varno vožnjo v deževnih razmerah nismo vložili potrebnega časa ali truda. Slabim vremenskim razmeram z razlogom pravimo, da so slabe. Vsaka od njih skriva posebne pasti. Pri dežju sta v igri zlasti daljša zavorna pot in slabši oprijem, moti pa lahko tudi pršenje vode ter zamegljeno steklo. Pri snegu so izzivi podobni, pri čemer je po podatkih AVP tveganje za nesrečo v snegu dvakrat večje kot pri povprečnih vremenskih razmerah.
Megla znatno zmanjša vidljivost, kar otežuje pravočasne voznikove odzive. Tveganje za nesreče se ob megli poveča predvsem na priključkih avtocest in na gosto poseljenih območjih. Majhne hitrosti vožnje v megli pa pogosto niso zadostne za preprečitev nesreč. Bočni veter in sunki vetra močno otežujejo vožnjo, zlasti za tovorna vozila, vozila s prikolicami in motoriste. Jutranje in večerno sonce pogosto zaslepita voznike. To poveča tveganje za nalete od zadaj ali spregled pešcev in kolesarjev. Jeseni, pozimi in spomladi, ko je sonce nizko nad obzorjem, se število nesreč poveča za do 20 odstotkov, še opozarjajo pri AVP.
Recept za samozavestnejšo in varnejšo vožnjo v slabih vremenskih razmerah pa je za vse voznike enak kot za legendarnega dirkača formule 1 – znanje in izkušnje. Koristni so zlasti tečaji varne vožnje, ki vključujejo vožnjo po spolzki površini in učijo pravilnih reakcij, ko gre v takšnih razmerah kaj narobe. Vedno koristen nasvet pa je tudi vzdrževanje razmeram primerne varnostne razdalje, ki omogoča miren in pravočasen odziv. Če se ne počutite varno, prilagodite tudi svojo hitrost. Čeprav se zastoji ob prvih kapljah dežja zdijo odvečni, je previdnost še vedno najboljša zaščita – za nas in za vse druge na cesti.
