Če ste se kdaj vozili po Švici, ste bili presenečeni, kako zelo prometni udeleženci spoštujejo pravila vožnje. Z razlogom, kazni so namreč astronomske. In še več, povezane so s prejemki posameznika. Ali prevedeno: več zaslužite, višja bo kazen. Tako je milijonar pred dnevi vozil z občutno premajhno varnostno razdaljo, policisti pa so mu naložili neverjetnih 104.000 evrov kazni. Čeprav se je pritožil, so na sodišču po pregledu fotografij, ki jih je posredovala policija, zgolj potrdili, da je kršil pravila. In kako je s podobnim prekrškom v Sloveniji?
Dejstvo je, da je premajhna varnostna razdalja pogosto razlog za prometno nesrečo, saj se jih je lani zaradi te kršitve zgodilo 1887, v njih pa na srečo nihče ni izgubil življenja, bilo pa je 22 huje in 767 lažje telesno poškodovanih. Tudi zato policija pogosto izvaja nadzor z laserskimi merilniki varnostne razdalje in sistemom provida; lani je bilo ugotovljenih 6896 kršitev. A ko beseda nanese na kazen, smo svetlobna leta oddaljeni od Švice, saj globa za voznike znaša 200 evrov in tri kazenske točke za kršitev nespoštovanja varnostne razdalje, ki je določena s prometnim znakom. Zdi se premalo.
Lažen občutek, da lahko vozimo na krajši razdalji
Premajhna varnostna razdalja je zgolj posledica načina življenja, ko smo ves čas v časovni stiski, kar se odraža tudi v prometu. Prav tako se premikamo hitreje, kot smo se včasih, saj danes vozimo močnejše avtomobile. »Sodobnejša vozila imajo poleg močnejših motorjev tudi boljše zavore, zato se ustavljajo na krajši zavorni razdalji. Vse to nam daje občutek, da lahko vozimo na krajši varnostni razdalji. Moramo pa se zavedati, da danes vozimo v veliko gostejšem prometu, kjer je prisotnih več motečih dejavnikov. Velikokrat je med vožnjo prisotna tudi uporaba telefona. Včasih smo imeli med vožnjo bistveno manj motečih dejavnikov, naši reakcijski časi pa so zelo podobni kot v preteklosti. Ker morajo možgani dandanes med vožnjo predelati več informacij, to nedvomno vpliva na način vožnje in reagiranje v kritičnih situacijah. Zavedajmo se tega in vozimo na primerni varnostni razdalji, saj imamo tako ob morebitni kritični situaciji več časa za ustrezno reakcijo in preprečitev prometne nesreče,« pojasnjuje Danijel Granda, inštruktor varne vožnje z AMZS. Dejstvo je, da je neustrezna varnostna razdalja že zadnjih nekaj let eden od petih najpogostejših vzrokov za nastanek prometne nesreče, za razlog številka ena, kjer so tudi posledice najbolj tragične, pa še vedno velja neprilagojena hitrost.
»Vozniki pogosto napačno ocenijo potrebno varnostno razdaljo do vozila spredaj, kar se največkrat zgodi pri višjih hitrostih in na avtocestnih odsekih. Zadostna varnostna razdalja vozniku omogoča, da pravočasno in hkrati varno reagira na nenadno spremembo hitrosti vozila pred njim, ki nastane kot posledica nenadnega zaviranja ali umikanja predmetu. Hkrati zadostna varnostna razdalja pripomore k večji pretočnosti v prometu, še posebej takrat, ko je prepustnost ceste na zgornji meji in se vozila premikajo v koloni. Seveda pa mnogi vozniki pozabljajo še, da je zadostna ali celo povečana varnostna razdalja tudi zagotovilo, da bodo na cilj prišli bolj sproščeni, manj utrujeni, saj je stres med defenzivno vožnjo manjši,« pravi Zala Grilc z Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP).
Strah pred uporabo asistenčnih sistemov
Varnostna razdalja je sicer predpisana tudi v zakonu o varnosti cestnega prometa, kjer je določeno, da mora voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, voziti na ustrezni varnostni razdalji. Ta ne sme biti krajša od razdalje, ki jo prevozi v dveh sekundah. Kadar se ob dobrih prometnih razmerah oblikuje počasnejša kolona vozil, je varnostna razdalja lahko tudi krajša, vendar ne krajša od razdalje, ki jo vozilo prevozi v eni sekundi. Pravilo dveh sekund torej pomeni, da je ustrezna varnostna razdalja pri hitrosti 100 km/h vsaj 56 metrov, pri 130 km/h pa minimalno 72 metrov. Toda gre za idealne pogoje. Ob dežju, slabši vidljivosti ali slabšem oprijemu na vozišču je varnostno razdaljo priporočljivo ustrezno povečati. In kako določiti zadostno varnostno razdaljo? »Kjer ni označevalnih mest, je metoda preprosta: zamislite si točko, ki jo prevozi vozilo spredaj, in v tistem trenutku dvakrat izgovorite 21, kar pomeni približno dve sekundi. Če to isto točko dosežete prej, je varnostna razdalja prekratka,« pove Zala Grilc. Sicer so na posameznih avtocestnih odsekih po novem na voznem pasu označene tudi kljukice ali strešice. Med vozilom, ki vozi pred vami, in vašim vozilom morate videti dve strešici. Tako ste lahko prepričani, da vozite na primerni varnostni razdalji. Slabost tega testa varnostne razdalje je pogoj, da obe vozili, torej vaš avtomobil in avtomobil pred vami, peljeta z največjo hitrostjo 130 km/h in da razlika v hitrosti vozil ni velika.
K manjšemu številu prometnih nesreč, ki so posledica neustrezne varnostne razdalje, bi lahko pripomogel tudi aktivni tempomat, ki sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, a je na voljo zgolj v vozilih novejših letnikov, klasični tempomat pa pri tem problemu ne pomaga. »Po naših opažanjih je v voznem parku že precej vozil z radarskim tempomatom, prav tako se že pojavljajo vozila s prediktivnim tempomatom. Opažamo tudi, da nekateri vozniki, ki imajo vozila s temi naprednimi asistenčnimi sistemi, sploh ne vedo, da vozilo tak sistem ima, ali pa čutijo strah pred njegovo uporabo. V AMZS voznikom svetujemo, naj jim pri nakupu trgovci v avtomobilskih salonih razložijo, katere napredne asistenčne sisteme izbrani avtomobil ima in kako se jih pravilno uporablja. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem pa že vrsto let voznikom omogočamo individualni trening uporabe naprednih asistenčnih sistemov, kjer lahko voznik z inštruktorjem v varnem okolju poligona preizkusi, kaj mu avtomobil omogoča in kako lahko s sistemi pasivne in aktivne varnosti, ki jih ima na voljo, vozi varneje,« pojasni Danijel Granda. In še nasvet za vse tiste, ki uporabljate aktivni tempomat. Pri njegovi uporabi vozite na najkrajših razdaljah (ena črtica) le ob nizkih hitrostih, z višanjem hitrosti pa izberite večjo varnostno razdaljo (dve, tri ali štiri črtice), odvisno od hitrosti, s katero vozite.
Seveda zgolj sankcioniranje ne bo rešilo problema vožnje z neustrezno varnostno razdaljo. Voznike je treba ozavestiti, zakaj pravila obstajajo, in jim pojasniti, da jih moramo spoštovati zaradi lastne varnosti in varnosti naših sopotnikov ter nenazadnje drugih udeležencev v prometu. Le s spremembo navad, ki v prometu pomenijo večje tveganje, bodo slovenske ceste v prihodnje še bolj varne.
