Bonitete so ugodnosti, ki jih delodajalec ponudi svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom. Mednje sodi več različnih stvari. Lahko gre za nastanitev, posojilo z ugodnejšimi obrestnimi merami in celo decembrsko obdarovnje otrok zaposlenih, če vrednost darila presega 42 evrov. Med pogoste bonitete sodijo tudi službeni avtomobili, ki jih zaposleni dobijo v zasebno uporabo. Čeprav bonitete niso izplačane v denarju, temveč v obliki izdelka ali storitve, je treba te ugodnosti ovrednotiti in nato tudi obdavčiti. To pa se lahko pozna na prihodku zaposlenega.
»Če delodajalec zaposlenemu zagotovi brezplačno uporabo osebnega motornega vozila v zasebne namene, je taka ugodnost (boniteta) obdavčena. To pomeni, da se vrednost uporabe vozila doda k njegovi bruto plači, kar poveča osnovo za izračun dohodnine in socialnih prispevkov,« pojasnjuje računovodja Klara Baran iz podjetja Zeus davki in računovodstvo ter dodaja, da je zaradi tega lahko nižje tudi neto izplačilo plače. To pa ni edini problem. »Če zaposleni zaradi bonitete preseže določen prag obdavčitve, lahko pade v višji davčni razred in plača več dohodnine, hkrati pa lahko izgubi upravičenost do določenih socialnih transferjev ali davčnih olajšav. Če zaposleni uporablja službeno vozilo za vožnjo na delo in mu delodajalec zagotovi tudi gorivo, ni upravičen do povračila stroškov prevoza. Če ima zaposleni na voljo službeno vozilo, mu podjetje ne izplačuje kilometrine za službene poti, saj stroške prevoza krije podjetje.«
Električni z vrsto ugodnosti
V splošnem boniteta za avto vsak mesec uporabe obsega 1,5 odstotka nabavne vrednosti vozila, pri čemer se upošteva, da se ta vrednost v drugem, tretjem in četrtem letu zniža za 15 odstotkov. V petem letu upoštevana vrednost začne upadati za deset odstotkov letno. Ob tem se vrednost vozila zniža za dodatnih 50 odstotkov, če uporabnik z njim v zasebne namene prevozi manj kot 500 kilometrov na mesec. Če gorivo tudi za zasebno uporabo avta krije delodajalec, pa se upoštevana vrednost vozila po vseh teh odbitkih zviša za 25 odstotkov.
Okvirni izračun za nekoga z mesečno bruto plačo 2500 evrov in službenim avtomobilom, vrednim 35.000 evrov, pri čemer uporabnik prevozi manj kot 500 kilometrov mesečno, podjetje pa mu krije stroške goriva, pokaže, da je prvo leto plača zaposlenega zaradi službenega avtomobila vsak mesec nižja za 139 evrov, tako namesto 1606 evrov znaša 1467 evrov. Pri plači 1500 evrov bruto in enakih pogojih je odbitek od končne neto plače 132 evrov. Namesto tisočaka tak uporabnik prejme le še okoli 890 evrov plače. Razlika v tem primeru v letu dni obsega že malenkost več kot eno bruto plačo. Ni čudno torej, da se nekateri posamezniki ob ponudbah službenega vozila raje odločijo prositi za višjo plačo kot alternativo vozilu.
Malce drugače je z električnimi avtomobili. Od 1. januarja 2022 se boniteta za tovrstna službena vozila ne zaračunava, zato se tudi ne obdavči. Posledično je pridobitev službenega električnega vozila za zasebno uporabo privlačnejša za zaposlene, je pa nakup takšnega avtomobila večja dilema za podjetje. Kljub subvencijam za nakup električnega vozila in ugodnostih pri DDV se nekatera podjetja že izogibajo nakupu električnih vozil. Težava je zlasti občutno upadanje njihove vrednosti na trgu rabljenih vozil. Govori se o celo 40-odstotni izgubi vrednosti vozila po letu dni, medtem ko ta pri vozilih s termičnim pogonom običajno dosega znosnejših 25 odstotkov. Prav tako je težko najti kupce rabljenih električnih vozil. Podjetju, ki pri upravljanju službenih vozil računa na delno povračilo naložbe ob prodaji rabljenih službenih vozil, električna vozila tako niso vselej pri srcu. V Sloveniji tudi zato še vedno prevladujejo bencinski modeli, pri večjih modelih pa kraljuje dizel. Slednji so prva izbira tudi pri dostavnikih.
Najem je privlačna izbira
Damir Bešić, vodja prodaje velikim kupcem in najema vozil v podjetju Summit motors Ljubljana, pojasnjuje, da se v zadnjem obdobju sicer povečuje povpraševanje po električno gnanih vozilih, a predvsem pri podjetjih v tujem lastništvu iz držav EU. »Mednarodne korporacije imajo namreč jasne trajnostne politike, ki jim narekujejo zniževanje celotnega ogljičnega odtisa podjetja,« trend pojasnjuje Jasna Habjan, direktorica prodaje v BMW Slovenija. Kot dodaja, nekatera podjetja svoje zaposlene celo spodbujajo k nakupu popolnoma električnih službenih vozil in jim ob tem ponudijo višje proračune. »Pri enem izmed slovenskih trgovcev z velikim deležem poslovnih strank opažajo, da je delež službenih vozil z električnim pogonom v prejšnjem letu in doslej v tekočem že obsegal skoraj 50 odstotkov, preostanek pa si delijo dizelski, bencinski in priključnohibridni avtomobili,« dodaja Habjanova. Spodbujanje električnih vozil gre sicer z roko v roki s še enim trendom. »Večina službenih vozil, več kot 80 odstotkov, je financiranih prek tako imenovanih operativnih poslovnih najemov 'all in', kar pomeni, da se podjetja s cenami rabljenih vozil ne ukvarjajo,« še pojasnjuje Habjanova. »Vozila namreč po uporabi le vrnejo izbranemu najemodajalcu. Tako vprašanje odkupne vrednosti vozila po koncu uporabe ne vpliva na odločitev o nakupu električnega službenega vozila.«
Bešić ob tem ugotavlja, da se večji poslovni sistemi v zadnjih letih odločajo le za poslovni najem, medtem ko so manjša podjetja še vedno večinoma naklonjena nakupu službenega vozila. Podobno opaža vodja prodaje osebnih vozil znamke Volkswagen Grega Bertoncelj: »Ena od prednosti najema je jasno določen strošek za dobo najema, saj se vozilo po poteku dogovorjene dobe vrne, s tem pa odpadejo stroški prodaje rabljenega vozila. Lastništvo je torej zanimivo predvsem takrat, ko se načrtuje uporaba vozila prek njegove celotne življenjske dobe.« Bešić dodaja, da morebiten upad cene rabljenega vozila ob tem tudi ne vpliva na njegov mesečni najem. To je velika prednost pri poslovnih električnih avtomobilih, ki, kot rečeno, hitreje izgubljajo vrednost na trgu rabljenih vozil.
Zadržkov z boniteto medtem ni, ko se avtomobil kupuje in uporablja izključno za poslovne namene. V tem primeru je treba dosledno in natančno voditi evidence o prevoženih kilometrih, ki morajo biti v obliki potnega naloga v vozilu. To pomeni sprotno vpisovanje začetnega stanja števca prevoženih kilometrov in končnega stanja števca. Prevožene kilometre je treba tudi argumentirati in dokazati, da je bila pot povezana s službo oziroma s poslovanjem podjetja. Če teh evidenc ni oziroma niso zadovoljive, je treba uporabo vozila šteti kot boniteto.
