Vsaka odvisnost je lahko težava, je pa vprašanje, ali se je sploh zavedamo. Tako se je zadnja leta kot virus razširila odvisnost od mobilnega telefona in brskanja po spletu, brez katerega si večina življenja ne more več predstavljati. Še bolj destruktivna za posameznika pa je seveda odvisnost od drog. In nič drugače ni, ko beseda nanese na promet. Tovrstna odvisnost namreč predstavlja potencialno nevarnost ne samo za voznika, temveč tudi za druge udeležence v prometu, saj omejuje in zmanjšuje sposobnost voznika, da bi realno zaznaval svet okoli sebe, podaljšuje reakcijski čas, omejuje vid, sluh in še kaj. A eno je vožnja pod neposrednim vplivom drog, drugo pa, ko se takšnih voznikov lotijo sindromi odtegnitve, torej ko se za volan spravijo, ko snov preneha delovati, a jo hočejo in potrebujejo.
V Sloveniji se izmed drog največ uporablja marihuana, sledijo heroin, kokain in nove vrste drog, ki pa jih je težje zaznati v telesu voznika. Psihoaktivne snovi se sicer v telesu zadržujejo dlje časa, še posebej v krvi, in to je merilo, ali je voznik pod vplivom substance ali ne. Seveda pa nenevarnih drog ni, saj vse zmanjšujejo pozornost, slabša je budnost, tiste pa, ki delujejo poživljajoče, povečujejo agresivnost in dajejo nerealne občutke. Voznikov, ki vozijo pod vplivom drog, pa je v Sloveniji vse več.
Prisotnost drog v prometu odraz širšega stanja v družbi
»Prisotnost prepovedanih drog v prometu je zagotovo odraz širšega stanja v družbi. Zaradi njihove razširjenosti in dostopnosti je večja verjetnost, da bodo droge prisotne tudi med vozniki. Taki vozniki pa so problem v prometu, saj ignorirajo prometna pravila in so neodgovorni do drugih udeležencev,« pravi Drago Menegalija s policije in dodaja, da sme policist skladno z določbami sedmega odstavka 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa za namen ugotovitve, ali je udeleženec prometa pod vplivom prepovedanih drog, izvesti hitri test ali predpisani postopek za prepoznavo znakov.
Lani so policisti pri 1422 voznikih prepoznali znake oziroma simptome, ki so posledica uživanja prepovedanih drog, in odredili strokovni pregled. Pri 228 (20,25 odstotka) je bil rezultat pozitiven, 739 (51,96 odstotka) voznikov je pregled odklonilo. Letos je bilo zaradi potrjenega suma vožnje pod vplivom prepovedanih drog v prvih šestih mesecih odrejenih 670 strokovnih pregledov. Pozitivnih je bilo 84 (12,53 odstotka), 356 (53,13 odstotka) voznikov pa je pregled odklonilo. »Glede na rezultate menimo, da je uporaba prepovedanih drog v prometu resen problem. Tudi zato je policija že leta 2019 začela uporabljati hitre teste drugwipe S, ki veljajo za najboljši in najzanesljivejši test na prepovedane droge,« še pojasnjuje Menegalija in dodaja, da je najpogosteje uporabljena prepovedana droga v prometu kokain, sledijo kanabinoidi, ostale droge (heroin, morfin, LDS), benzodiazepini in amfetamini. Policija ob sumu, da voznik vozi pod vplivom drog, izvede določene kontrolne posege, od preizkusa oči, ocene velikosti zenic do odreditve strokovnega pregleda.
Da gre v Sloveniji za resno težavo, potrjuje statistika prometnih nesreč. Lani so vozniki pod vplivom prepovedanih drog povzročili 79 prometnih nesreč oziroma 7,6 odstotka vseh. V 64 primerih je šlo za kombinacijo alkohola in drog. Skrb zbuja predvsem delež smrtnih žrtev, saj so več kot 10 odstotkov prometnih nesreč z umrlimi udeleženci povzročili vozniki pod vplivom drog. Največ povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom drog je bilo v starostni skupini od 25 do 34 let, sledijo vozniki, stari od 35 do 44 let.
Največ jih vozi pod vplivom kanabisa in kokaina
»Promet je družbeni odsev. Vse bolj prisotna normalizacija uživanja psihoaktivnih snovi, predvsem med mladimi, se ne odraža le v zasebnem življenju, temveč tudi na cesti. Hkrati so problematični ponavljajoči se vzorci pri posameznikih, ki kljub predhodnim kršitvam ponovno sedejo za volan pod vplivom drog. Zato je nujen celostni pristop: več ozaveščanja, učinkovita rehabilitacija, nadzor in ničelna toleranca do vožnje pod vplivom drog. Kar 61 odstotkov respondentov, ki so priznali redno ali občasno uživanje drog, je v zadnjih 12 mesecih vozilo tudi, ko so bili pod vplivom drog. Skoraj polovica respondentov je nazadnje, ko so vozili pod vplivom drog, poleg tega popila tudi alkoholno pijačo. Ta kombinacija predstavlja potencialno visoko stopnjo tveganja v prometu, saj lahko hkratna uporaba obeh substanc močno poveča možnost nastanka prometne nesreče in drugih nevarnih situacij na cesti,« pravi Zala Grilc iz agencije za varnost prometa. Raziskava, katero od naštetih drog so vozniki vzeli v zadnjih 12 mesecih in so uživanje drog priznali, je pokazala, da jih je 54 odstotkov zaužilo kanabis, 21 odstotkov kokain, 14 odstotkov ekstazi in 11 odstotkov halucinogene droge (LSD, gobe, 2C-B). Je pa 35 odstotkov respondentov odgovorilo, da v zadnjih 12 mesecih drog niso jemali.
Da se droge in promet izključujejo, skušajo mladim tečajnikom predstaviti tudi pri AMZS v programih varne vožnje. »V okviru programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov v centru varne vožnje na psihosocialnih delavnicah obravnavamo tudi temo vožnje pod vplivom psihoaktivnih substanc. Udeležence spodbudimo k razmisleku o vplivu drog na presojo, odzivni čas, koncentracijo in čustveno stabilnost v prometu. Z aktivnimi metodami mlade ozaveščamo, kako te snovi vplivajo na njihove sposobnosti za varno vožnjo in prevzemanje odgovornosti – ne le zase, ampak tudi za druge udeležence v prometu,« pojasnjuje psihologinja pri AMZS Anja Ćorić. Zanimivo, da se uporaba drog razlikuje od države do države. V skandinavskih državah uporabljajo veliko amfetamina in benzodiazepinov, v Združenem kraljestvu prevladuje kanabis, v deželah jugozahodne Evrope pa kokain. Če primerjamo alkohol in droge, pa je zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti po kajenju enega džointa približno enako kot zmanjšanje naših vozniških sposobnosti pri koncentraciji 0,8 odstotka alkohola v krvi. Kršitelji, ki vozijo pod vplivom drog, lahko sicer računajo na denarno kazen 1200 evrov in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, so pa velik problem tisti, ki jemljejo droge in vozijo, pa čeprav nimajo vozniškega izpita.
