Za volanskim obročem pogosto počnemo stvari, ki jih ne bi smeli, saj motijo vožnjo. Telefoniramo, se prehranjujemo, ličimo. In kot da to ne bi bilo dovolj, del prometnega vsakdana vse bolj postajajo tudi obcestni oglasni panoji. Ti poskušajo z različnimi slogani privabiti našo pozornost. Ker to pomeni, da mora voznik za delček sekunde ali celo več odvrniti pogled s ceste, je zagotovo na mestu vprašanje: kako nevarni so in kako zelo vplivajo na prometno varnost?
Ko se usedemo v vozilo, bi morale biti naše roke na volanu, pogled na cesti, misli pa osredotočene na vožnjo. Oglasni panoji pa predstavljajo motnjo, ki vpliva na reakcijski čas in zaznavanje prometa. Zato so pri Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa naredili raziskavo, v kateri je sodelovalo 2526 ljudi. Ta je med drugim pokazala, da 84 odstotkov voznikov redno zaznava oglasne panoje ob cestah, kar kaže na njihovo močno vizualno navzočnost. Devetdeset odstotkov voznikov meni, da so obcestni oglasi moteč dejavnik, ki vpliva na zbranost, več kot 86 odstotkov anketirancev pa, da oglasi zmanjšujejo zmožnost opazovanja prometne signalizacije. Zaradi oglasnih panojev je že imelo negativno izkušnjo v prometu 31 odstotkov voznikov, 95 odstotkov vprašanih pa podpira ukrepe za omejevanje števila in vrste oglasnih panojev.
Obcestni prostor je vizualno onesnažen
Sodobni oglasni panoji, še posebej osvetljeni in digitalni, izstopajo v vizualnem polju voznika in pomembno vplivajo na njegovo zbranost. To potrjuje potrebo po bolj premišljenem umeščanju in regulaciji oglaševanja ob cestah. »Raziskave niso dale izrecnega odgovora, ali so panoji nevarni za varnost v prometu. Odvisno je od tega, kdo raziskavo financira. Moramo pa izhajati iz splošnih spoznanj. Dražljaji, ki izstopajo in se spreminjajo, prej pritegnejo pozornost. Če se na cesti zgodi kaj nepričakovanega, lahko hitro pride do trka. Lahko pa bomo mimo panoja vozili stokrat in se ne bo nič zgodilo. Oglasne panoje je treba postavljati premišljeno in poskrbeti za to, da bodo vozniki varno opravili svojo nalogo. Če je ob cesti preveč oglasnih panojev, to zagotovo ni dobro, obstajajo pa odseki dolgih in ravnih cest, kjer tovrstni panoji niso moteči in celo popestrijo dogajanje. To, da gledamo sekundo ali dve drugam, nam moti pozornost na cesti. Med običajno vožnjo tretjino pozornosti namenjamo raznim obcestnim zadevam brez večjih pretresov, problem nastane ob nenadnem dogodku na cesti. V tem primeru je nevaren dogodek pred vrati,« pravi Marko Polič, prometni psiholog, in izpostavlja dilemo: »Ali vsebina lahko odtehta vsiljivo prisotnost oglasov, se jim je treba povsem odpovedati ali pa razmisliti o njihovi razumni postavitvi, tako po vsebini kot po kraju in obsegu?«
Večina stroke je prepričana, da je prostor ob avtocestah vizualno onesnažen. Postavljeni oglasi odvračajo pozornost voznikov in negativno vplivajo na prometno varnost. Ker je prednostna naloga prometna varnost, si prizadevajo za to, da bi bilo oglaševanje v vidnem polju avtocest prepovedano, prav tako pa tudi oglaševanje znotraj mest, ko so objekti postavljeni na tak način, da se z avtoceste vidijo. Na potrebo po strožji regulaciji zunanjega oglaševanja in višjih kaznih za kršitelje opozarja tudi Robert Hočevar iz civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Kot primere dobre prakse je navedel Francijo in Španijo, kjer ob avtocestah ni oglasnih panojev. »Oglasi so moteč dejavnik, saj je problem njihova gostota. Res je, da imajo oglase tudi velika mesta v tujini, a so postavljeni tako narazen, da jih človek normalno konzumira. Pri nas pa jih je toliko, da jih še prešteti ni mogoče. Prišli smo tako daleč, da oglaševalci izkoriščajo luknjasto zakonodajo. Problem so predvsem mestne občine, kjer inšpekcijskim službam v doglednem času ne uspe odstraniti oglasov, ki niso postavljeni z dovoljenjem občine. Občine bi morale pogledati, kaj vse dovoljujejo, in se lotiti tudi vseh tistih, ki oglašujejo nelegalno. Nobena raziskava ni dala rezultata, da oglas ne bi bil moteč, druga zgodba pa je, ali je oglas moteč do te mere, da je nevaren za prometne udeležence. Moramo gledati na varnost, če je oglas moteč vsaj malo, bi ga morali odstraniti. V zahodni Evropi so problematiko uredili, čeprav so imeli pred desetletji, ko smo bili mi še v času socializma, podobne težave. Upam na rešitev problema. Smo demokratična država, se pa zavedam, da bodo potrebni kompromisi, mora pa obstajati tudi volja odločevalcev. Same inšpekcijske službe in iniciativa niso dovolj. Lahko samo opozarjamo,« pojasnjuje Robert Hočevar.
Usklajenost zakonodaje in izvajanja nadzora
Seveda učinkovito upravljanje oglasnih panojev zahteva usklajenost zakonodaje in dosledno izvajanje nadzora. Metka Kuhar, direktorica Inšpektorata RS za infrastrukturo, je poudarila izzive nadzora: »Inšpektorji za ceste so v preteklosti s svojimi inšpekcijskimi nadzori v veliki meri poskrbeli za to, da velika večina objektov ob državnih cestah zunaj naselja ni postavljena v varovalnem pasu. Z inšpekcijskim nadzorom nad tem področjem bomo seveda nadaljevali, vendar gre za še vedno atraktiven način oglaševanja, zato se občasno na lokacijah, kjer so se objekti v sklopu inšpekcijskega nadzora že odstranili, pojavljajo na novo postavljeni objekti.« Oglaševalci so iznajdljivi. Panoji se tako pomikajo iz varovalnih pasov na kmetijska zemljišča, kar pomeni, da nadzor preide na kmetijske inšpektorje.« Na problem nelegalnih objektov je opozoril Primož Kapus, direktor podjetja Amicus, enega od ponudnikov zunanjega oglaševanja, ki je prepričan: »Reklamne panoje je treba smiselno omejiti, ne pa prepovedati. To je v interesu vseh oglaševalcev, ki so v poslu resni in gledajo na dolgi rok. V skladu z zakonodajo, ki je primerljiva s tisto v Evropski Uniji, je že sedaj skoraj nemogoče postaviti reklamni pano. Inšpekcija bi morala odstraniti nelegalne reklamne panoje, ki jih je ogromno, in ugotoviti, kakšno je dejansko stanje. Prepričan sem, da ko bi to naredili, bi bili reklamni panoji veliko manj moteči in sprejemljivi za vse, tudi voznike. Z zdravo mero razuma lahko tovrstno problematiko v doglednem času uredimo. Brez Ljubljane ni Slovenije in prav v Ljubljani je največji problem. Če nimaš reklamnih panojev v Ljubljani, jih nimaš nikjer drugje.«
Dejstvo je, da so potrebni nadaljnji ukrepi za zmanjšanje negativnega vpliva obcestnih oglasnih panojev na prometno varnost. Med ključnimi za odpravo problematike so zaostritev zakonodaje in učinkovitejši nadzor nad postavljanjem in vsebino obcestnih oglasnih panojev, omejitev uporabe svetlobnih in digitalnih panojev, saj najbolj odvračajo pozornost, jasnejša regulacija oglaševanja ob avtocestah in hitrih cestah, kjer so hitrosti najvišje in posledice nesreč najhujše, ter večji poudarek na prometni varnosti v prostorskih aktih občin, kjer se določa umeščanje oglasnih panojev.
