Statistike smrti na slovenskih cestah so se zadnja leta gibale v pravo smer. Leta 2021 je bilo na slovenskih cestah 114 smrti. Lani le še 68. Po številu smrtnih žrtev na milijon prebivalcev je bila Slovenija lani na visokem osmem mestu med državami EU po varnosti cest. Dober trend se je letos zasukal. Do 24. novembra je na slovenskih cestah življenje izgubilo že 87 ljudi. Najhuje je bilo julija, ko je življenje izgubilo kar 25 ljudi.
Vsako izgubljeno življenje na cestah je tragedija, ki bi se ji bilo mogoče izogniti. Pokojni za seboj pustijo žalujoče starše, sorojence, partnerje, prijatelje ali otroke brez očeta ali mame. Po podatkih zavoda Varna pot vsaka smrt v prometu prizadene 113 ljudi. Zavedanje, da cesta ni igrišče brez posledic ali pa poligon za izživljanje, je zato prednostna naloga celotne družbe in vsakega posameznega udeleženca v prometu.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) z zaskrbljenostjo spremljajo letošnjo črno prometno statistiko, so pa podoben trend poslabšanja po izredno dobrih rezultatih v zadnjih letih zasledili tudi v drugih državah v EU. Denimo v Franciji in na Hrvaškem. Zala Grilc z AVP poudarja, da je na letošnjo črno statistiko vplivalo več dejavnikov. Od večje obremenitve cest, tudi po zaslugi delovišč, do vročinskih valov in hitrih sprememb temperature ter utrujenosti voznikov. »Pa tudi – to pa je presenetljivo glede na raziskave, ki kažejo nasprotno – neuporaba zaščitnih sredstev, kot sta varnostni pas in zaščitna čelada,« je opozorila Grilčeva. Med žrtvami na slovenskih cestah gre letos izpostaviti kar 26 mrtvih motoristov in tri mopediste. Lani je bilo v enakem času prvih devet, med mopedisti pa ni bilo smrti. Vzroki nesreč so večinoma neprimerna hitrost motoristov in neupoštevanje pravil o prednosti drugih udeležencev v prometu. »Podatki o starosti umrlih motoristov kažejo, da so posebno ogroženi mladi začetniki brez izkušenj ter motoristi srednjih in starejših let, ki kljub dolgemu stažu (p)ostajajo ranljivi. Večino nesreč povzročijo motoristi sami, v kar 74 odstotkih primerov,« še pojasnjuje Grilčeva. Narašča tudi število smrtnih žrtev med kolesarji. Letos jih je umrlo sedem, lani štirje.
Droni in druge želje policije
»Glede nadzora policije menimo, da so trenutno predpisane globe za prometne prekrške primerno visoke, bi bilo pa smiselno nadzor nad kršitelji še bolj okrepiti,« dodaja Grilčeva. »Prisotnost policistov na cestah nedvomno pomembno prispeva k spoštovanju prometnih predpisov, ob dolgotrajnejšem stalnem nadzoru pa bi lahko dosegli tudi večjo spremembo prometne kulture.«
S policijskim nadzorom je žal tako, da zaleže tam, kjer je. Ko policistov ni, pa se situacija postopoma zopet poslabša. Zato se že nekaj časa kot rešitev ponujajo tehnološki pripomočki za nadzor prometa. Visoko na seznamu želja policije so sistemi za prepoznavo registrskih tablic in brezpilotniki. Pri uporabi brezpilotnikov je policiji načrte prekrižala odločba ustavnega sodišča, ki dovoljeno uporabo dronov zelo oži. Po mnenju policije kljub temu še vedno obstajajo možnosti, da bi drone uporabljali za opazovanje prometa na cestnih odsekih, na katerih nastajajo večje zgostitve prometa. »Prav tako si želimo, da bi na izbranih odsekih avtocest in hitrih cest, na katerih bi to označili z ustrezno prometno signalizacijo, podobno kot za meritve hitrosti, drone lahko uporabljali za zaznavanje določenih kršitev, kot so varnostna razdalja in nepravilna prehitevanja,« nam je pojasnila Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave.
Ambicije torej so, je pa zlasti uporaba dronov za mnoge še vedno korak predaleč. Droni namreč ne snemajo zgolj vozil. Zaradi visoke lege na nebu lahko zajemajo tudi posnetke dogajanja na zasebnih dvoriščih in morda celo v hišah. V slabem oziroma vetrovnem vremenu so manj uporabni. Frčanje brezpilotnikov hkrati ustvarja neprijeten psihološki vtis množičnega nadzora. Tudi sicer je razširjeno prepričanje, da gre za prekomeren ukrep. Policija v letu 2026 sicer pričakuje zeleno luč za uporabo sekcijskega merjenja hitrosti, kar bo pomenilo pomemben mejnik pri nadzoru na avtocestah in hitrih cestah. Želeli pa bi ga uvesti tudi na kritičnih odsekih regionalnih cest, ki so tudi sicer najnevarnejše ceste v Sloveniji. Ker je letos kar 18 ljudi izgubilo življenje, ker niso uporabili varnostnega pasu, pa vidijo korist tudi v sistemih za detekcijo neuporabe varnostnih pasov in nedovoljene uporabe mobilnikov.
Vlaganje v varnost na cestah ni strošek
Sporočilo je torej jasno. Če nočemo živeti v družbi popolnega nadzora, se ne smemo ubijati v družbi z zmernejšim nadzorom. Tudi sicer policisti priznavajo, da je nadzor le en vidik, ki je potreben zlasti tedaj, ko ozaveščanje in preventivno delovanje ne učinkujeta. Hkrati pa izpostavljajo pomembnost primerne in varne infrastrukture. Pri AVP vztrajajo, da se bodo v sodelovanju z ministrstvi in preostalimi deležniki še naprej zavzemali za vizijo 0. »To pomeni še naprej izboljševati infrastrukturo, uvajati nove tehnologije, na primer inteligentne sisteme za pomoč voznikom, izobraževati voznike vseh starosti in širiti zavedanje, da je varnost v prometu naša skupna odgovornost,« je še povedala Grilčeva in dodala, da vlaganje v prometno varnost ni strošek. »Prometne nesreče imajo poleg človeške tragedije tudi zelo visoke družbene in ekonomske posledice. Po ocenah znašajo skupni družbenoekonomski stroški prometnih nesreč v Sloveniji okrog tri odstotke BDP na leto, kar je leta 2024 predstavljalo približno 2,097 milijarde evrov. V to so všteti stroški zdravstvene oskrbe poškodovanih, stroški policijskih in sodnih postopkov, materialna škoda, izgubljena produktivnost zaradi smrti ali invalidnosti, izplačila zavarovalnin … Če to številko razdelimo, je bil povprečni strošek ene smrtne žrtve v prometu ocenjen na okoli 1,9 do dva milijona evrov. Vsaka smrtna nesreča torej pomeni dva milijona evrov neposredne in posredne finančne izgube za družbo, poleg neprecenljive človeške izgube.«
Na pomembnost ozaveščanja opozarjajo tudi pri zavodu Varna pot, ki je te dni odprl Park varne mobilnosti. Ta združuje programe za opolnomočenje žrtev prometnih nesreč in preventivno-izobraževalne programe na področju mikromobilnosti za otroke, mlade in starejše. »Tako želimo v okviru javno-zasebnega partnerstva z MO Ljubljana in družbeno odgovornih podjetij in partnerjev ponuditi konkreten odziv in prispevek za udejanjanje vizije in izgradnjo mladih, ki bodo opolnomočeni z novimi spoznanji znanji kreirali novo in višjo prometno varnostno kulturo družbe,« pravi Robert Štaba, predsednik zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč. Grilčeva je poudarila še, da je Slovenija na dobri poti, da vizijo 0 uresniči, in da ne smemo odnehati, dokler cilj nič smrtnih žrtev ne postane resničnost. Dodamo lahko še, da je na koncu ne bosta dosegla nadzor sam po sebi ali infrastruktura, temveč jo bomo dosegli ali zgrešili mi. S svojimi vsakodnevnimi odločitvami.
