Ljubitelje avtomobilov pri štirikolesnikih očarajo različne stvari. Težko pa se je znebiti občutka, da jih največ tako ali drugače najbolj navduši športnost. V različnih pogledih. Po obliki, moči motorja, pospeških, legi na cesti … Skratka, po sistemu »višje, hitreje, močneje«. Priznamo, tudi sami smo bili nekoč taki, a je od tega minilo že kar nekaj časa. Z leti človek pač spozna, da od tako opevane športnosti nima kaj veliko. Oziroma ima prej težave. Na običajnih cestah je namreč niti približno ne more in tudi ne sme izkoristiti, saj to ni ne pametno ne varno, po drugi strani pa zares športni avtomobili v vsakdanjem prometu ne prinašajo nikakršnega užitka, prej trpljenje. Razen nekakšnega balzama za dušo, ko nekomu pač zares veliko pomeni, da sedi v atraktivnem avtomobilu. S čimer pa ni prav nič narobe.
Kakor koli, sami smo tako že pred mnogo leti precej bolj kot športnost pri avtomobilih začeli ceniti udobje. Nemara prelomni trenutek se je zgodil pred dvema desetletjema, ko smo prvič imeli priložnost sedeti v avtomobilu znamke Rolls-Royce – občutke udobja na cesti, ki ga je pričaral, je težko ubesediti, se pa nanj, zanimivo, največkrat spomnimo, ko vozimo katerega izmed večjih avtomobilov znamke Škoda, superba ali kodiaqa. Nazadnje se nam je to zgodilo s slednjim, ko smo se nekaj dni družili z novim primerkom druge generacije tega nadvse priljubljenega velikega športnega terenca.
Seveda ne bomo zapisali, da je po udobju enak slovitim angleškim štirikolesnikom, nas je pa nanje znova spomnil zaradi izjemne prostornosti (na zadnji klopi je denimo toliko prostora za potnike, da bi spreten nogometaš lahko brez težav z nogo tudi »žongliral« z žogo, gromozanski prtljažnik pa je pravcata luknja brez dna) in točno določenega dodatka – v voznikovih vratih se namreč skriva priročna »luknja«, ki služi kot shranjevalni prostor za dežnik. To je nekaj, kar smo prvič videli prav pri rolls-royceu, pri katerem so se za to odločili zaradi značilnega angleškega vremena. No, pri škodi je medtem dežnik v vratih le eden izmed dodatkov tako imenovanih rešitev simply clever (enostavno pametno), med katere spadajo tudi strgalo za led, skrito v pokrovu rezervoarja za gorivo, košek za smeti, priročen brisalnik za velik za dotik občutljiv zaslon, s katerim se znebite občasno prav nadležnih prstnih odtisov …
Če drži, da kodiaq po udobju ni enak rolls-royceu (pravzaprav bi bilo nekaj narobe, če bi bil), prav tako drži, da je kljub temu izjemno udoben. Pa ne zgolj za potnike, tudi za voznika je v svojem cenovnem razredu zagotovo eden najbolj udobnih avtomobilov sploh. Sedeži so namreč izjemni, občutek za volanom ob kakovostnih materialih in izdelavi takisto, k udobju je naravnano tudi podvozje, kar pa zna morebiti zmotiti koga, ki pričakuje bolj športno obnašanje vozila v ovinkih. Za večino voznikov povsem zadostuje tudi vstopni dizelski motor, ki ga je imel testnež in ki je predvsem zelo varčen. Malce privajanja in včasih preveč časa, sploh kadar vozimo, vzame le upravljanje nekaterih nastavitev. Drugega minusa ta avto prav zares nima! N
