Telovska procesija v Bogojini je bila vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, kar predstavlja pomembno nacionalno priznanje tej živi verski in kulturni tradiciji ter pomemben korak k njenemu dolgoročnemu ohranjanju. Ob tej priložnosti je v Plečnikovi cerkvi v Bogojini potekala tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali predstavniki Župnije Bogojina, TIC Moravske Toplice, Pomurskega muzeja Murska Sobota in lokalne skupnosti. Predstavili so pomen telovske procesije, postopek vpisa v register ter vlogo posameznih institucij in prebivalcev pri varovanju dediščine.
Premični praznik
Telovska procesija je pomemben del praznovanja praznika svetega rešnjega telesa in krvi oziroma telovega, ki ga Katoliška cerkev obhaja na četrtek po nedelji svete trojice. Gre za premični praznik, katerega osrednji del sta slovesna maša in procesija, pri kateri verniki v sprevodu ob petju, molitvah, branju evangelijev in blagoslovih hodijo okoli cerkve ali po kraju. Posebnost procesije predstavljajo štirje oltarji na prostem, bogato okrašeni z zelenjem in cvetjem, pri katerih potekajo molitve za blagoslov ljudi, narave, polj, vinogradov in skupnosti. V procesiji sodelujejo duhovnik, ministranti, pevci in verniki, pomembno simbolno vlogo imajo tudi križ, bandere, baldahin ter monštranca. Otroci ob tem tradicionalno posipajo cvetne lističe.
Čeprav se telovske procesije odvijajo po vsej Sloveniji, ima skoraj vsaka župnija svoje posebnosti. Bogojinska procesija je prepoznana kot pomemben primer podeželske procesije, kjer se prepletajo verski obredi, ljudska tradicija in prošnje za blagoslov človekovega dela ter narave. Posebnost bogojinske procesije so tudi pritrkavanje ter cerkvene pesmi organista Ignacija Maučeca, ki pomembno oblikujejo lokalno identiteto praznovanja.
Na novinarski konferenci je Janja Bürmen iz TIC Moravske Toplice poudarila, da pobuda za vpis izhaja iz širše razvojne strategije destinacije Moravske Toplice, ki svojo identiteto gradi na trajnostnem razvoju in spoštovanju kulturne dediščine. Destinacija je vključena v Zeleno shemo slovenskega turizma, kjer kultura predstavlja pomemben element identitete prostora. Vpis v register zato ne pomeni le priznanja, ampak tudi odgovornost lokalne skupnosti za aktivno ohranjanje dediščine in njen prenos na prihodnje generacije.
Pobuda za vpis je bila oblikovana ob strokovni podpori Pomurskega muzeja Murska Sobota in v tesnem sodelovanju z Župnijo Bogojina kot nosilko dediščine. Postopek vpisa je potekal pod okriljem Slovenskega etnografskega muzeja in direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo.
Sakralni pomen telovskih procesij
Župnik dr. Andrej Lažeta je izpostavil predvsem sakralni pomen telovskih procesij, ki izhajajo iz srednjeveških verskih praks in sodijo med najslovesnejše oblike javnega izražanja vere. Poudaril je, da procesije obujajo spomin na evharistijo in Kristusovo navzočnost v hostiji in vinu ter obenem povezujejo vernike in skupnost. Opozoril je tudi, da se telovske procesije po Sloveniji razlikujejo glede na lokalne navade in običaje.
Etnologinja Jelka Pšajd je predstavila strokovne vidike vpisa in pomen dokumentiranja nesnovne kulturne dediščine. Poudarila je, da procesije poleg verskega pomena vključujejo tudi elemente ljudske tradicije in verovanj, kot so krašenje poti, oltarjev in domov ter prepričanje o zaščitni moči blagoslovljenega zelenja in cvetja. Kljub prekinitvam po drugi svetovni vojni so telovske procesije v zadnjih desetletjih znova zaživele in danes pomembno prispevajo h krepitvi občutka pripadnosti ter medgeneracijskemu prenosu tradicije.
Vpis telovske procesije v register nesnovne kulturne dediščine tako predstavlja pomemben korak k ohranjanju lokalne identitete in raziskovanju ter promociji kulturne dediščine in utrjuje prizadevanja destinacije Moravske Toplice za trajnostni razvoj in spoštovanje skupnosti ter kulturnih vrednot.
