Danska, pod katero spada ozemlje Grenlandije, je protestirala, da ni naprodaj. Uradniki na Grenlandiji so si medtem prizadevali uveljaviti pravico ozemlja do neodvisnosti. Pogovor se je okrepil po 7. januarju, ko je Donald Trump mlajši bežno obiskal deželo s 56.000 prebivalci, večinoma Inuiti. A če bi Trump mlajši ostal dlje kot le za spominsko fotografiranje, bi odkril grobo neokrnjeno divjino, prežeto z bogato staroselsko kulturo.
Negostoljubna ledena kapa pokriva 80 odstotkov Grenlandije, kar je tudi razlog, da Inuiti živijo v skupnostih ob obali. Tukaj preživljajo brutalno mrzle zime in lovijo tjulnje na ledu pod severnim sijem v skoraj večni temi.
Leta 2026 dve mednarodni letališči
V preteklih letih je bilo potovanje do Grenlandije težavno zaradi zamudnih indirektnih letov, vendar se to zdaj spreminja. Konec leta 2024 je glavno mesto Nuuk po dolgem odlašanju odprlo mednarodno letališče. Od junija 2025 bo United Airlines dvakrat tedensko izvajal direktni let iz Newarka v Nuuk. Do leta 2026 naj bi odprli še dve mednarodni letališči – Qaqortoq na južni Grenlandiji in drugo, še pomembnejše v Ilulissatu, edini resnični turistični točki na otoku. Ilulissat, ki leži na zahodni obali, je simpatično pristaniško ribiško mestece, kjer lahko obiskovalci posedajo v pubih in srkajo craft pivo, ohlajeno z ledom iz 100.000 let starega ledenika. To je kraj, ki vas bo navdušil z ledenim fjordom, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Gre za območje, kjer se ledene gore v velikosti manhattanskega nebotičnika izlivajo iz ledene kapice Grenlandije in lebdijo kot ladje duhov v okoliškem zalivu Disko.
S čolnom med ledene gore
Majhni čolni popeljejo obiskovalce na plovbo med veličastno floto ledenih gor v zalivu. Ampak ne preblizu. »Nekoč sem plul s svojo ladjo in videl, kako se je ena od ledenih gora razklala na dvoje. Kosi so popadali v morje in ustvarili velikanski val,« je novinarju CNN povedal David Karlsen, kapitan ladje Katak. »Po tistem se nisem več dolgo zadrževal v okolici.«
Drugi velikani zaliva Disko so kiti. Od junija do septembra se kiti grbavci pridružijo preostalim vrstam kitov, ki se v zaliv pridejo posladkat s planktonom. Opazovanje kitov je mogoče po vsej razgibani obali Grenlandije. A treba je vedeti, da jih na Grenlandiji ljudje jedo. Še vedno pa se najdejo obiskovalci, ki so presenečeni, ko naletijo na tradicionalno grenlandsko poslastico mattak – kitovo kožo in maščobo, ki med žvečenjem spominja na gumo. Inuitske skupnosti imajo kvote za lov ne samo za kite, ampak tudi za severne medvede, vole in karibuje, ki se lahko tudi pojavijo na jedilnikih.
Ilulissat je tudi središče za obalna križarjenja. Rekordnih 141.000 obiskovalcev Grenlandije leta 2024 je spodbudilo skokovit porast turizma na križarjenjih. Zahodna obala je še posebno priljubljena. Ladje za križarjenje običajno začnejo plovbo v Severni Ameriki ali na Islandiji, nato pa si ogledajo Ilulissat, obplujejo obalo ter obiščejo manjše skupnosti zeleno, modro, rumeno in vijoličasto pobarvanih hiš in otok Qeqertarsuaq, kjer gore z ravnimi vrhovi prekrivajo ledeniki. Raziskujejo tudi osupljive modre vode fjorda Eternity blizu Maniitsoqa in mesta starodavnih koč predinuitskih paleokultur na južni Grenlandiji ter ostanke vikinških dolgih hiš, ki segajo v čas njihovega prihoda v 10. stoletju. Bolj organski način za ogled te obale je z večdnevnim obalnim trajektom. Je sicer manj korporativen kot sodobne ladje za križarjenje, prav tako se potniki na krovu srečujejo z inuitskimi migranti.
Surova vzhodna obala Grenlandije
Grenlandija je draga. Solata v lokalni trgovini lahko stane deset dolarjev, vendar obalno potovanje ne bo povsem izpraznilo vašega bančnega računa. Najbolj priljubljena vstopnica za raziskovanje divje strani Grenlandije je, da se odpravite na vzhodno obalo, ki gleda na Evropo. Je surova in zato tudi manj oblegana s turisti. Tam si boste lahko ogledali obalo fjordov, kjer se ledene gore premikajo proti jugu. Ni cest in razpršeno prebivalstvo (nekaj več kot 3500 ljudi) naseljuje obalo na razdalji približno od New Yorka do Denverja.
Vse bolj priljubljen je največji sistem fjordov na svetu Scoresby Sound s svojimi gorami z ostrimi vrhovi in globokimi dolinami, ki jih dušijo ledeniki. Na severu se razprostira narodni park severovzhodne Grenlandije, ki je čudovit za opazovanje divjih živali v tundri. Popotniki si pridejo ogledat polarne medvede, ki se poleti, ko se morski led topi, približajo kopnemu na severni polobli. Tam so tudi moškatno govedo, velike jate gosi selivk, polarne lisice in mroži.
Nekatere od teh živali postanejo hrana za lokalne skupnosti. Morda je najzanimivejši del kulturnega obiska Grenlandije vas z imenom, ki se ga boste učili izgovoriti dlje, kot bi se dejansko sprehajali do tja – Ittoqqortoormiit. Kraj s 345 prebivalci je petsto milj oddaljen od najbližjega naselja, dostop z morja pa je zamrznjen devet mesecev na leto. Med kratkim poletnim taljenjem, od junija do avgusta, je omogočen dostop z ladjo. Sklenjeni z ledom so ohranili tradicionalne navade. »Moji starši skoraj vso hrano polovijo,« je povedala Mette Barselajsen, lastnica edinega gostišča v Ittoqqortoormiitu. »Tako kot naši predniki tudi mi meso zakopljemo v zemljo, da fermentira in se ohrani dlje časa. Od samo enega primerka moškatnega goveda je lahko nekaj več kot 180 kilogramov mesa.«
Kaj je vredno ogleda
Najprimernejša točka za odkrivanje zgodovine Grenlandije je Nacionalni muzej in arhiv Grenlandije v glavnem mestu. Nuuk velja za zelo metropolitansko mesto. Tam so muzeji, kavarne in priložnosti za nakupovanje ter obisk koncertov. Razstave v muzeju pokrivajo obsežen razpon zgodovine Grenlandije, od prvih paleoeskimskih kultur, ki so prispele pred tisočletji, do obdobja nordijske poselitve v 10. stoletju in migracije Tule v 13. stoletju, ki ji je sledila danska kolonizacija v 18. stoletju. Muzej je znan tudi po zbirki dobro ohranjenih mumij Qilakitsoq – naravno mumificiranih ostankov družine iz paleoeskimske kulture Saqqaq na severni Grenlandiji, ki je živela nekje od leta 2500 do 800 pred našim štetjem.
Najboljše mesto za doživetje grenlandske umetniške scene je Umetnostni muzej Nuuk. Kot pomembno kulturno središče predstavlja mešanico grenlandske in mednarodne umetnosti. Muzej je darilo dansko-grenlandskih filantropov Svenda in Helene Junge Pedersen prebivalcem Nuuka. Nahaja se v središču mesta v nekdanji adventistični cerkvi, ki se ponaša z visokimi stropi, lesenimi tramovi in vitražami. Poleg razstav muzej gosti tudi dogodke, delavnice in izobraževalne programe, kot je umetniški sprehod po mestu, ki ga lahko prenesete kot podcast.
Najboljše mesto za ogled severnega sija je fjord Ilulissat. Pravi čas za ogled je od septembra do februarja. V tem času ima Grenlandija v primerjavi z drugimi letnimi časi dolge, temne noči in jasnejše nebo.
