Na obrobju mestnega središča, le nekaj korakov stran od vsakodnevnega hitenja, stoji prostor, kjer se tempo upočasni že ob odpiranju vrat. Maryna's Quilt Studio ni kraj, kamor bi človek vstopil mimogrede. Je prostor, ki zahteva celega človeka – pogled, dotik, čas. Tukaj se ne govori glasno, a ima vsak šiv ima svojo zgodbo. Ob prvem obisku prostor deluje skoraj meditativno. Police so polne skrbno zloženih bombažnih tkanin, razporejenih po barvnih lestvicah, brez kričečih kontrastov. Na mizah ležijo prešite odeje, blazine, tekstilni paneli. Vsak kos je premišljen, nič ni naključno. Posebno pozornost pritegnejo tekstilne živalice – zajčki, muce, lisičke, slončki, ki v tišini stojijo ali sedijo, kot bi čakale, da jih nekdo opazi. Med njimi izstopajo lutke iz blaga: obrazi z minimalno mimiko, a z izjemno izraznostjo, obleke brezhibno krojene, detajli dovršeni do zadnjega šiva. To niso igrače v klasičnem smislu. So tekstilni objekti s čustveno in estetsko težo. V tem prostoru že več kot desetletje ustvarja Maryna Bilash Puljić. Po rodu Rusinja, po izbiri Slovenka. Njena prisotnost je umirjena, a odločna. Govori počasi, natančno, z zavedanjem, da besede – tako kot šivi – gradijo celoto.

 Maryna Bilash Puljić

Na njeni spletni strani lahko naročite tudi kroje za izdelavo punčk iz blaga, ki jih lahko kupite tudi v salonu. Foto: osebni arhiv

Od jezika k blagu: pot znanja in natančnosti

Marynina zgodba se v Sloveniji ni začela z iglo in sukancem, temveč z jezikom. »Leta 1998 sem registrirala firmo za poučevanje ruskega jezika. Takrat sem razumela, da imam kot naravna govorka in hkrati nekdo, ki se je jezika učil tudi sistematično, posebno prednost,« nam je povedala. Poučevala je podjetnike, sodelovala s študenti, pomagala pri diplomskih nalogah. Struktura, pravila, sistem – vse to ji je bilo blizu. »Razumela sem, kako se ruščina poučuje kot tuji jezik – in takrat sem začela oblikovati svoje programe, predvsem za podjetnike.« A ob intelektualnem delu je ves čas tlela potreba po nečem drugačnem, bolj telesnem, bolj tihem. Po ustvarjanju z rokami. Šivanje jo spremlja že od otroštva. V družini so cenili znanje, natančnost, ponavljanje. »Šivanje je bil moj hobi že v študentskih letih. Takrat sem si z njim celo nekaj malega zaslužila. Popravljala sem oblačila, jih popolnoma razstavila in na novo sestavila,« se spominja. A odločilen preobrat se je zgodil, ko si je – po letih dela – zaželela »nekaj za dušo«.

V Sloveniji pogosto velja, da je nekaj dobro že zato, ker je narejeno ročno. V Rusiji pa se zelo jasno ve, kaj je kakovost.

Prijateljica, ki je menjavala kolekcijo zaves, ji je podarila vzorčne kose blaga. »Doma sem jih razložila, jih začela kombinirati in ugotovila, da mi nekaj manjka. Takrat sem na internetu prvič zares naletela na pečvork. Zame je bil nov izziv.« Ker v Sloveniji takrat ni bilo ustreznih izobraževanj, se je odločila za tujino. »V Rusiji sem v desetih dneh intenzivnega tečaja quiltinga dobesedno živela. Za šivalnim strojem sem sedela od jutra do večera.« Deset dni, ki so spremenili smer njenega življenja. »Tam se počutim domače, jezik ni ovira, rokodelska kultura pa je izjemno močna.«

Quilting kot filozofija kakovosti

Danes je quilting srce njenega ustvarjanja. Črka Q, ki stoji v središču blagovne znamke, pomeni quilting, hkrati pa tudi »quality« – kakovost. Ne kot marketinški slogan, temveč kot temeljno načelo. »Lep izdelek ne nastane hitro,« poudarja Maryna. Proces se začne pri izbiri blaga – barvno usklajenega, kakovostnega bombaža – nadaljuje z razmislekom o vzorcu, kompoziciji, ritmu, in se zaključi s prešivanjem, ki zahteva popolno zbranost. »Quilting ni le tehnika, je stanje uma.«

 Maryna Bilash Puljić

Živali, ki jih ustvarja Maryna Bilash Puljić so pogosto nepogrešljiv detajl sodobno opremljenega stanovanja.
Foto: osebni arhiv

Ob tem Maryna rada razbija mite o izvoru pečvorka. »Pečvork ni ruski izum. Njegove korenine segajo v Ameriko, k Indijancem, kjer so odeje nosile simbolna in celo šifrirana sporočila. Najdemo pa ga že tudi v starem Egiptu – pri okrasnih predpasnikih in konjskih sedlih.« V Evropi se je razvil drugače: »V Franciji so ljudje pobirali ostanke blaga in iz njih ustvarjali nova oblačila.«

Pri tem opozarja na razlike v dojemanju rokodelstva danes. »V Sloveniji pogosto velja, da je nekaj dobro že zato, ker je narejeno ročno. V Rusiji pa se zelo jasno ve, kaj je kakovost.« Sama na delavnicah ne vsiljuje popolnosti, a ima jasno vodilo: »Znanje moraš odnesti s seboj. Če se boš potrudil, bo tudi izdelek lep.«

Studio kot skupnost in prostor prenosa znanja

Maryna's Quilt Studio ni le prodajni salon. Je tudi izobraževalni prostor, kjer se srečujejo začetnice, izkušene ustvarjalke, matere z otroki, babice z vnuki. Delavnice potekajo v majhnih skupinah ali individualno. »Tukaj nihče ne sliši, da ne zna. Vsak lahko začne.« Posebno mesto imajo skupinski projekti in razstave. Razstava v Kranju je bila eden večjih izzivov. »Razstava v Kranju je bila velik zalogaj – kvilti velikosti 240 × 240 centimetrov, brez enega samega žeblja v steni. V projekt sva z možem vložila okoli pet tisoč evrov.« A poudari: »To ni bila osebna promocija, ampak promocija kulture rokodelstva.«

 Maryna Bilash Puljić

Kuža iz izbranega blaga. Foto: osebni arhiv

Pomemben del studia so tudi tekstilne lutke in živalice. »Te lutke niso igrače v klasičnem smislu – so ambientalne.« Ljudje jih pogosto izbirajo premišljeno: »Pošljejo mi fotografijo prostora, kamor jo bodo postavili. Takrat vem, da bodo našle pravi dom.« Maryna sodeluje z mednarodnimi blagovnimi znamkami blaga in krojev, a znanje vedno vrača v lokalno okolje. »Na spletni strani so brezplačni kroji, a ljudje vseeno pridejo k nam, da jim pokažemo vrstni red, materiale, logiko izdelave.« 

Priporočamo