Rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.
***
Vprašanje: Z bratom sva solastnika stavbe, ki sva jo podedovala. Zanima me, kako pristopiti k delitvi take stavbe (hiše). Sam bi jo namreč želel razdeliti, a se bojim, da bo brat temu na različne načine nasprotoval, saj je nagnjen h kompliciranju in nagajanju. Hvala. Janez
Odgovor: Delitev nepremičnine v solastnini je v stvarnem pravu mogoče opraviti na več načinov. Tako je mogoče solastnino razdeliti in obenem vzpostaviti etažno lastnino, prav tako je mogoče zahtevati enostavno delitev skupne stvari. Uveljavljeno je splošno načelo, v skladu s katerim ima vsak solastnik načeloma pravico, da ob vsakem času zahteva delitev stvari (izjema je uveljavljena za nekatere nepremičnine, denimo za zaščitene kmetije, ki se ne smejo deliti). Časovno gledano pa zakon postavlja edino omejitev, da se solastnina ne more razdeliti ob »neprimernem času«, pri čemer je vprašanje, kdaj gre za neprimeren čas, seveda dejanske narave.
V primeru, da ne obstaja soglasje glede delitve nepremičnine, imate možnost sprožiti postopek njene sodne delitve. Temeljno pravilo take delitve je, da solastniki dobijo v naravi tisti del nepremičnine, za katerega izkažejo upravičen interes. Če pa fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti nepremičnine, lahko sodišče odloči, da se nepremičnina proda, kupnina pa razdeli med solastnike (tako imenovana civilna delitev). Mogoče je tudi, da sodišče na predlog enega od solastnikov odloči, da namesto prodaje nepremičnina v celoti pripade njemu, pod pogojem, da izplača druge solastnike tako, da jim izplača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.
