Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Tokrat na spletu objavljamo eno njenih najnovejših »modrovanj«. V resnici gre običajno za preklemansko pomembna vprašanja, odgovore pa Vseveda Neda (prave identitete ne razkrivamo) poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
Našega bralca Mateja razburja januarsko zvišanje cen sladkih pijač, ki je posledica zvišanja stopnje davka na dodano vrednost (DDV), svoj piskrček pa so ob tem pristavili tudi trgovci. Zanima ga, ali bo denar, ki ga bodo zbrali na tak način, res namenjen za preprečevanje posledic debelosti in drugih bolezni, na katere vpliva pitje sladkih pijač, ali pa bo – tako kot domneva – pristal v državnem proračunu, iz katerega se napaja vse mogoče. Radoveden je tudi glede tega, koliko si v blagajni obetajo iz tega naslova.
Da je vaša domneva pravilna, so mi potrdili na ministrstvu za finance. Takole pravijo: »Sredstva, ki bodo zbrana z višjo stopnjo DDV za sladke pijače, zakonsko niso opredeljena kot namenska in bodo torej v celoti prihodek integralnega državnega proračuna.« Ob tem sicer pojasnjujejo, da se iz državnega proračuna v okviru pravic porabe ministrstva za zdravje že danes financirajo preventivni zdravstveni programi, ki naslavljajo ozaveščanje posameznikov o skrbi za njihovo zdravje, vendar o učinkovitosti takšnih programov nismo prepričani. Ocenjujejo, da bo zvišanje stopnje DDV za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili pomenilo na leto za 12 milijonov evrov višje prihodke državnega proračuna.
Podobna je zgodba pri cigaretah oziroma tobačnih izdelkih, pri katerih gre sicer za obveznosti po zakonu o trošarinah. Enako kot pri DDV za sladke pijače zbrana sredstva zakonsko niso opredeljena kot namenska in so v celoti prihodek integralnega državnega proračuna.
Zakaj so se tako odločili, na ministrstvu niso povedali, a tudi jaz mislim, da bi ljudje lažje razumeli dvig cen, če bi vedeli, da bo ta strošek pristal nekje, kjer ga bodo uporabili za reševanje določene problematike oziroma bi bil povsem namenski. Tako pa se bo zlil s sredstvi, nad katerimi javnost ne more imeti pregleda. Bomo pa ob koncu proračunskega leta zagotovo pocukali za rokav finančno ministrstvo in jih vprašali, ali so 12 milijonov več namenili za zdravstvene programe in če jih bodo – za kaj konkretno in kakšni bodo rezultati takšnih akcij.
Bolj ali manj je namreč vsem jasno, da gre predvsem za pobiranje dodatnega denarja od davkoplačevalcev, ki se ob obisku trgovine že tako in tako lahko le primejo za glavo oziroma denarnico in upajo, da bodo lahko zvezali mesec z mesecem. Tudi brez sladkih pijač je to čedalje težja naloga.
