Podnebne spremembe ne vplivajo zgolj na temperaturo in vremenske vzorce, temveč tudi na živi svet okoli nas. Znanstveniki po vsem svetu med drugim opažajo, da se perje, koža in luske mnogih vrst spreminjajo v svetlejše odtenke, poročajo v reviji Scientific American.
Ta pojav je opazen pri polžih na Nizozemskem, kjer se rjavi polži spreminjajo v rumene, in pri tropskih čebelah v Kostariki, kjer se povečuje delež oranžnih primerkov v primerjavi z modrimi. Tudi kuščarji v Franciji postajajo svetlejši, prav tako številne vrste žuželk in ptic po vsem svetu.
Manj temnejših primerkov
»Pri globalnem segrevanju lahko na splošno pričakujemo, da se bo število temnejših primerkov zmanjšalo,« je za omenjeno revijo dejal Stefan Pinkert, ekolog in evolucijski biolog na Univerzi Yale. Obstajata namreč dva glavna načina, kako se pri živalih oblikujejo barve kože, krzna ali perja: nekatere barve nastanejo zaradi interakcije svetlobe z mikrostrukturo, druge zaradi pigmentov, kot so karotenoidi in melanini. Melanini, ki so odgovorni za črne, sive, rjave in rdečkaste odtenke, lahko vplivajo na sposobnost živali, da se spopadejo z višjimi temperaturami. Več melanina kot je v koži, krznu ali perju, več toplote vsrka. To pa lahko postane težava, ko temperature naraščajo, saj lahko povzroči pregrevanje živali. Po drugi strani melanini v vlažnejših pogojih lahko nudijo zaščito pred patogeni, ki uspevajo v takšnih okoljih.
Ameriški herpetolog Charles Bogert je leta 1949 predlagal pravilo, da bodo v toplejših podnebjih bolj prisotni svetlejši ektotermi (hladnokrvne živali), saj so manj nagnjeni k pregrevanju. V zadnjih letih so znanstveniki to pravilo ne samo potrdili, temveč ga razširili na endotermne, toplokrvne vrste. V toplejših območjih so ne le plazilci in žuželke svetlejši, temveč tudi ptice.
Analiza več kot 10.000 vrst ptic pevk je pokazala, da v vročih krajih prevladujejo bele in rumene peruti nad modrimi in črnimi.
Vpliv vlažnosti
Nekatere vrste pa lahko prilagajajo barvo glede na temperaturo. Na primer, samci kameleonovih kobilic prehajajo iz črne barve pri desetih stopinjah do turkizne pri več kot 25 stopinjah Celzija. »Če vzrejate različne vrste žuželk pri nizkih temperaturah, se razvijejo temnejše, pri višjih temperaturah svetlejše,« je komentiral Kaspar Delhey, evolucijski biolog na Inštitutu Max Planck v Nemčiji.
Poleg temperature ima vlažnost pomembno vlogo pri barvi. Leta 1833 je nemški ornitolog Constantin Gloger predlagal, da so v vlažnih območjih perja bolj verjetno črna kot bela. To je lahko posledica kamuflaže ali zaščite pred patogeni. Študija iz leta 2020 o 16 vrstah ptic je pokazala, da perje z več melanina bolje prenaša poškodbe zaradi bakterij v gnezdu.
Nekatere raziskave kažejo, da so učinki vlažnosti sicer na barvo ptic običajno močnejši od učinkov temperature. Vendar spremembe padavin zaradi podnebnih sprememb niso tako predvidljive kot dvig temperature. Zato je na tej podlagi teže napovedati splošni trend sprememb barv pri živalih.
Spremembe v obarvanosti bodo verjetno subtilne, še pravijo znanstveniki. Ne bomo videli tako dramatičnih sprememb, da vrst ne bi prepoznali. Vendar lahko majhne prilagoditve pomenijo razliko med preživetjem in izumrtjem vrste.
