Najnovejše raziskave, ki temeljijo na digitalni kognitivno-vedenjski terapiji, potrjujejo staro spoznanje stoičnega filozofa Epikteta (55–136): ne zunanji dogodki, temveč naše interpretacije teh dogodkov so ključni dejavnik našega čustvenega doživljanja. Takšna odkritja odpirajo nove poglede na razumevanje in zdravljenje duševnih stisk, kot je depresija.
Predstavljajte si jutro, ko se zbudite s tesnobo in občutkom brezupa. Misli, kot denimo »nikoli ne bom srečen« ali »nič, kar naredim, nima smisla«, se utegnejo plesti po glavi in z vsakim trenutkom poglabljajo negativno počutje.
Naše interpretacije dogodkov so ključni dejavnik našega čustvenega doživljanja. Ta ideja je postala temelj kognitivno-vedenjske terapije, katere osrednja teza je precej drzna: če torej spremenimo način razmišljanja, lahko spremenimo tudi način občutenja.
Čustva v realnem času
Da bi preverili to trditev, so ameriški raziskovalci analizirali podatke, zbrane s pomočjo nove aplikacije za duševno zdravje, imenovane Feeling Great. V prvi študiji je sodelovalo 290 uporabnikov. V nasprotju s tradicionalnimi raziskavami, ki se zanašajo na splošne, retrospektivne vprašalnike (na primer, kako ste se počutili v zadnjih dveh tednih), je aplikacija merila negativne misli in čustva uporabnikov v realnem času z uporabo novih, izjemno občutljivih merilnih lestvic. Ta pristop je ključnega pomena, saj omogoča testiranje, ali negativne misli dejansko povzročajo negativna čustva ali pa je vzročna povezava obrnjena.
Rezultati prve skupine uporabnikov so bili presenetljivi. Uporabniki, ki so svoje negativno prepričanje uspešno odpravili, so doživeli povprečno 87-odstotno zmanjšanje količine negativnih čustev.
Vendar pa ta rezultat sam po sebi še ni dokazal, da negativne misli povzročajo negativna čustva, saj bi lahko veljalo tudi obrnjeno. Z uporabo naprednih statističnih modelov so znanstveniki preizkusili štiri možne scenarije:
1. Negativne misli povzročajo negativna čustva.
2. Negativna čustva povzročajo negativne misli.
3. Misli in čustva vplivajo medsebojno v hitri krožni povratni zanki.
4. Negativne misli in čustva ne vplivajo medsebojno; namesto tega na oboje hkrati vpliva neznani tretji dejavnik.
Zgodovina odkritja
Odkritja so bila zgovorna: prepričanje o negativnih mislih ima močne, neposredne in hitre vzročne učinke na negativna čustva; nasprotno pa negativna čustva niso pomembno vplivala na negativne misli, kar nakazuje, da so čustva večinoma posledica in ne vzrok naših negativnih misli. Prav tako niso našli dokazov za krožno povratno zanko ali skriti tretji dejavnik. Skratka, podatki močno podpirajo osrednjo predpostavko, da misli oblikujejo čustva v veliko večji meri, kot čustva oblikujejo misli. Če to torej drži, ima to globoke posledice za pristop k zdravljenju duševnega zdravja.
Ta spoznanja odpirajo vznemirljiva nova vrata za zdravljenje. Podatki kažejo, da bi mnogi lahko hitro spremenili negativna čustva, celo brez človeškega posredovanja. Hitre spremembe, opažene v študijah, nakazujejo, da lahko mnogi ljudje doživijo olajšanje glede občutkov brezupa in obupa v urah ali dneh, brez dolgotrajne terapije. Kljub obetavnim podatkom pa avtorji poudarjajo, da bosta človeška povezanost in podpora vedno ostali bistvenega pomena.
